PRIJAVNICA                                                                                  English

Obdobja 28_VABILO.pdf                                                Obdobja 28_PLAKAT.pdf

Spoštovani,

 

vabimo vas, da se udeležite 28. mednarodnega simpozija Obdobja, ki bo potekal od 26. do 28. novembra 2009 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

 

Simpozij Obdobja je osrednji slovenistični znanstveni sestanek, ki ima že od samega začetka v letu 1979 jasen cilj: združiti najboljše domače in tuje raziskovalce in raziskovalke z obeh polov slovenistične stroke, jezikoslovja in literarne vede, soočiti njihove raziskovalne rezultate in interpretativna mnenja ob izbrani tematiki ter k razpravljanju povabiti tudi predstavnike in predstavnice drugih bližnjih strok, še posebej humanističnih in družboslovnih. Na ta način slovenistika zagotavlja široko sintezo posamezne raziskovalne tematike in hkrati omogoči načrtovanje nadaljnjih raziskovalnih korakov.

 

Glavni namen 28. simpozija Obdobja je zelo jasno opredeljen že v samem predlogu naslova: spodbuditi znanstveno razpravljanje o infrastrukturi slovenskega jezika in o infrastrukturi slovenistike kot stroke. Temeljni cilj je razvoj konceptov jezikovne in strokovne infrastrukture v slovenskem prostoru. Programski odbor za izhodišče postavlja tezo, da sta koncepta samostojna, hkrati pa tudi neločljivo povezana; prvi se zdi vznemirljiv tudi s teoretičnega vidika, drugi pa vsaj z organizacijsko-poslovnega, čeprav ima tudi zelo bogate vsebinske razsežnosti. Doslej sta bila v slovenistiki koncepta kvečjemu obrobna, gotovo pa prešibko strukturirana. Pojmovanju razmerja med stroko in skupnostjo oziroma družbo se posveča le malo resničnega, znanstveno podprtega in kritičnega razmišljanja. Smisel slovenistike se zdi kar nekako samoumeven, vnaprej dan. Kot t. i. temeljna nacionalna veda naj bi bila samodejno družbeno potrebna in koristna z vsem, kar počne in kar ima na razpolago (česar je po samodefiniciji zmeraj premalo). Z vsem, kar slovenistika da od sebe, naj bi namreč podpirala in omogočala nadaljnji obstoj in razvoj slovenskega jezika in slovenske književnosti, s tem pa tudi konec koncev utemeljevala in pojasnjevala sam obstoj slovenstva. Simpozij si za izhodišče postavlja obratno tezo: taka samoumevnost je za stroko dolgoročno pogubna, saj bo samo s simbolnim utemeljevanjem svojega obstoja pospešeno izgubljala položaj na javnem prizorišču.

 

V zadnjih dveh desetletjih sta se tako slovenščina kot slovenistika izrazito dinamično razvijali. Slovenščina je doživela kvantitativni preskok s svojim novim položajem in vlogami, povezanimi s politično usodo Republike Slovenije, z družbenimi spremembami, z novimi mediji in komunikacijskimi tehnologijami. Slovenistika se je kot univerzitetna veda osamosvojila, okrepila in postala raznovrstnejša, z novimi predvsem univerzitetnimi, pa tudi raziskovalnimi središči se je v njej deloma vzpostavila celo notranja konkurenčnost; preko mreže lektoratov, skupnih študijskih programov ipd. se slovenistika krepi tudi v mednarodnem univerzitetnem prostoru. Proračunsko sofinanciranje podiplomskega študija na Slovenskem in program financiranja mladih raziskovalcev sta pomembno povečala število ljudi, ki se (vsaj za nekaj časa) bolj poglobljeno raziskovalno ukvarjajo s slovenističnimi temami. Kljub vsemu temu razvoju in nespornim raziskovalnim rezultatom pa se vendarle zdi, da pri izpolnjevanju nekaterih temeljnih znanstvenih in strokovnih nalog slovenistika ne zmore najti prave, učinkovite poti. Zdi se celo, da ne zmore dovolj sistematično, organizirano in argumentirano razpravljati o svojih prednostnih nalogah, kaj šele, da bi te prednostne naloge že določila in jih začela izpolnjevati.

 

Dober zgled za to, kako nejasne so prednostne naloge jezikoslovne stroke na Slovenskem, je Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011. Toda ta jezikovnopolitični dokument je vsaj poskusni korak v smer pojmovanja in zagotavljanja jezikovne infrastrukture kot celovite pojavnosti – večina slovenističnih raziskovalcev in raziskovalk pa pravzaprav v javnosti zagovarja in izpostavlja bodisi svoje ožje raziskovalno področje bodisi svojo raziskovalno/univerzitetno ustanovo in ju izolirano prikazuje kot nekaj nujnega, ključnega za slovenščino kot jezik in za celotno slovensko jezikovno skupnost. Sinteza spoznanj v takih okvirih nenehno ostaja v daljni, zamegljeni prihodnosti.

 

Simpozijsko razpravljanje o infrastrukturi slovenščine in slovenistike ima za namen ozavestiti raziskovalno, strokovno skupnost, da morajo biti posamezna raziskovalna in strokovna dejanja v tesni medsebojni povezanosti in hierarhično strukturirana, če naj ponudijo jezikovni skupnosti tisto, kar v sodobnosti potrebuje ne le za preživetje, temveč za kvalitetno življenje. Prvi korak k cilju je izmera sodobnega stanja jezikovne infrastrukture za slovenščino, pa tudi infrastrukture slovenistike kot vede. Tako jezikoslovno kot literarnovedno raziskovanje in delovanje naj bo torej za namen simpozija preizprašano v razmerju do skupnosti – čemu oziroma komu je namenjeno, kakšne učinke ima, kakšno je razmerje družbe do slovenistične dejavnosti in podobno. Drugi korak k cilju simpozija je izmera potreb skupnosti – govorcev in govork, bralcev in bralk, komunicirajočih posameznikov in posameznic. Pri tem se ne omejujemo samo na sodobnost, temveč si želimo s takega stališča odpreti tudi že zaključena poglavja iz zgodovine slovenskega jezika in književnosti. Ob slovenistiki nas zanimajo tudi strnjeni problemski ali pregledni prispevki o infrastrukturi drugih jezikov. Na prvi pogled se bo morda komu zazdelo, da tak uporabnostni vidik ogroža znanstveno odprtost, inovativnost in avtonomnost, toda vredno je poskusiti: morda pa uporabnostni vidik vse te razsežnosti slovenističnega znanstvenega in strokovnega delovanja ravno okrepi in ponudi vedi nov zagon.

 

Red. prof. dr.

predsednik 28. simpozija Obdobja

 

 

Navedene teme imajo okvirni značaj, posebej dobrodošle so sintetične teme in večavtorski prispevki.

 

-          koncept jezikovne infrastrukture

-          jezikovno načrtovanje in jezikovna politika

-          viri in priročniki za slovenski jezik

-          enojezično in dvojezično slovaropisje

-          slovničarstvo

-          korpusi in jezikovne podatkovne zbirke

-          pridobivanje jezikovne zmožnosti

-          merjenje in certificiranje jezikovne zmožnosti

-          analiza navad in potreb govorcev slovenščine

-          lektorstvo in jezikovno svetovanje

-          slovenščina kot drugi in tuji jezik

-          govorci slovenščine in jezikovna zmožnost v tujih jezikih

-          prevajanje in tolmačenje

 

-          razmerje med znanstvenimi disciplinami znotraj slovenistike

-          razmerje med slovenistiko in drugimi vedami

-          razmerja med strokovnimi, raziskovalnimi in pedagoškimi

           slovenističnimi ustanovami

-          kritična analiza študijskih programov slovenističnih univerzitetnih

           programov

-          kritična analiza slovenističnih raziskovalnih in razvojnih projektov,

           predstavitev njihovih rezultatov in učinkov

-          spletna dostopnost slovenističnih virov

-          kritična analiza učnih načrtov za slovenščino kot učni predmet

-          kritična analiza didaktičnih pristopov pri slovenščini kot učnem

           predmetu

-          kritična analiza slovenističnega periodičnega ter knjižnega

           strokovnega in znanstvenega tiska

-          slovenistična strokovna in znanstvena kritika

-          delovanje in učinek literarnih nagrad

 

Glavna stavba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.

Zbornik simpozijskih referatov bo letos natisnjen že pred simpozijem, zato je postopek prijave, potrditve teme in oddaje referata nekoliko drugačen kot prejšnja leta.

 

Prijava z oddajo povzetkov (od 300 do 600 besed) bo do 24. aprila 2009 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 28, Prijavnica). Do 11. maja 2009 bomo obvestili vse prijavljene o sprejetju teme.

10. julij 2009 je rok za oddajo referata v predpisani elektronski obliki (6–8 strani), ki jo boste referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bo objavljena tudi na spletni strani simpozija.

 

Vsi prispevki bodo pred tiskom recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 10. septembra 2009.

Končno verzijo referata bo treba oddati do 20. septembra 2009.

 

20. september 2009 je tudi rok za plačilo kotizacije.

 

Vljudno prosimo, da upoštevate navedene roke za prijavo, oddajo povzetka in referata, saj elektronski sistem prijavljanja ne dovoljuje poznejših prijav in oddaj prispevkov.

 

Kotizacija za udeležbo z referatom znaša 60 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, natis prispevka, zbornik prispevkov, ekskurzijo, kosila in organizacijo prireditve. Po elektronski pošti vam bomo poslali račun, ki ga boste lahko plačali preko banke, pošte ali na blagajni Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani, vsak dan med 11.00 in 13.00, ob sredah tudi med 15.00 in 17.00. Prosimo vas, da nam na e-naslov [email protected] sporočite, ko boste plačali kotizacijo.

 

Čas za predstavitev referata je omejen na 15 minut. Delovna jezika plenarnih zasedanj bosta slovenščina in angleščina, v tematskih sekcijah pa je po dogovoru z organizatorji možna raba tudi drugih jezikov.

 

Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. V prilogi so naslovi hotelov z okvirnimi cenami s popusti in datumi za rezervacijo. Odbor simpozija ima na voljo omejena sredstva za plačilo namestitve, za katera lahko udeleženci zaprosijo ob prijavi.

· Prijava in oddaja povzetka

  (od 300 do 600 besed)                             24. april 2009

 

· Obvestilo udeležencem o sprejetju teme    11. maj 2009

 

· Oddaja referata v predvideni elektronski

  obliki (6–8 strani)                                    10. julij 2009

 

· Obvestilo o recenzentski oceni                  do 10. septembra 2009

 

· Oddaja končne verzije referata,

  plačilo kotizacije                                      20. september 2009

 

Predsednik simpozija

Hotel Emonec**

Wolfova 12, Ljubljana

Tel.: + 386 1 200 15 20

Faks: +386 1 200 15 21

E-pošta: [email protected]

Spletna stran: www.hotel-emonec.com

Enoposteljna soba z zajtrkom: 58 EUR + turistična taksa (sklic na Simpozij Obdobja)

Dvoposteljna soba z zajtrkom: 38 EUR + turistična taksa (sklic na Simpozij Obdobja)

Rok za rezervacijo: 15. 9. 2009

Oddaljenost od Univerze: 5 min

 

Gostilna s prenočišči PRI MRAKU***

Rimska cesta 4, Ljubljana

Spletna stran: www.daj-dam.si

Enoposteljna soba z zajtrkom: 63 EUR + turistična taksa (sklic na Simpozij Obdobja)

Dvoposteljna soba z zajtrkom: 48 EUR + turistična taksa (sklic na Simpozij Obdobja)

Rok za rezervacijo: 15. 9. 2009

Oddaljenost od Univerze: 3–4 min

 

City Hotel Ljubljana***

Dalmatinova 15, Ljubljana