Simpozij Obdobja 27

REFORMACIJA NA SLOVENSKEM
(OB 500-LETNICI TRUBARJEVEGA ROJSTVA)

Ljubljana, 20.–22. november 2008

                                                                                                                                                                       vabimo Vas, da se udeležite 27. mednarodnega simpozija Obdobja, ki bo potekal od 20. do 22. novembra 2008 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tokratni simpozij združuje starejši koncept Obdobij, ki so od 1979 naprej obravnavala književnost, jezik in kulturo posameznih obdobij (npr. 16. stoletje, barok, razsvetljenstvo, romantiko itd. na Slovenskem), z novejšim konceptom po 1992, ki je namenjen znanstvenim metodam (historizem) in jezikovnim ter umetnostnim zvrstem (slovenskemu sonetu, slovenskemu romanu, slovenskim narečjem). Zato se pričakuje, da bodo referati prikazali reformacijsko književnost, jezik, glasbo, likovne umetnosti, ideologijo in ob tem tudi recepcijo ter preteklo in sedanje vrednotenje reformacij po eni strani, po drugi strani pa da se bodo ukvarjali z zvrstmi in vrstami reformacijske in nasploh nabožne in posvetne književnosti ter z vrstami glasbene in likovne umetnosti tega obdobja kot tudi z metodami znanstvenega raziskovanja reformacije.

 

 

Ker je današnje pojmovanje reformacije in verskih reform različno, je treba naslov in temo nekoliko pojasniti. V pojem evropske reformacije spada predvsem protestantska reformacija (luteranska, cvinglijansko-kalvinistična in radikalna/anabaptistična), na nek način pa tudi katoliška prenova s protireformacijo (problem odnosa med protireformacijo in neodvisno prenovo bo ena od tem simpozija). Na Slovenskem sta organizirano nastopali luteranska reformacija in katoliška prenova, cvinglijansko-kalvinistična pa le v odmevih oz. posameznih vplivih. Ker sta obe reformni gibanji povezani (deloma se pogojujeta, deloma pa sta samostojni), želimo obravnavati obe, vendar s poudarkom na protestantizmu. Slovenska protestantska reformacija sega do konca 16. stoletja s podaljški v 17. stoletje (preganjanje protestantov). Katoliška prenova se je po tradicionalnem datiranju začela ob Lutrovem nastopu in nehala sredi 17. stoletja, po novejšem pa se je začela konec srednjega veka in trajala do 18. stoletja. Za ta simpozij smo sprejeli tradicionalno datacijo od 1517 do 1630 (Hrenova smrt).

 

 

Tematsko je simpozij zastavljen zelo široko, ker mu gre za književnost, jezik, kulturno in družbeno dogajanje v začrtanem obdobju. Reformacija je bila za Slovence po eni strani reforma vere (teologije, liturgije, cerkvene discipline, ljudske pobožnosti), po drugi pa šele formacija slovenskega knjižnega jezika, jezikoslovja, teološke terminologije, slovenske tiskane književnosti, učene kulture v slovenskem jeziku in še česa. Tematsko jedro simpozija je torej protestantska reformacija, pa tudi katoliška prenova in humanizem 16. in začetka 17. stol. Če to dobo začrtamo z imeni, gre za delovanje protestantov in njihovih podpornikov in spodbudnikov, kot so Trubar, Krelj, Dalmatin, Bohorič, Juričič, Tulščak, Schweiger, Savinec, Znojilšek, Trost, Felicijan Trubar idr.; Vergerij, Bonomo, M. Vlačić Ilirik idr. Na drugi strani za delovanje katoliških (proti)reformatorjev, npr. Tavčarja, Hrena, Čandka, kapucinov in jezuitov kot izvajalcev katoliške prenove (npr. sklepov tridentinskega koncila) na področju jezika, književnosti in kulture. In ne nazadnje drugih, za jezik, literaturo in kulturo pomembnih humanistov oz. učenjakov kot npr. Megiserja. Hkrati želimo spregovoriti o kontinuiteti in statusu književnosti v različnih jezikih (npr. o latinski in nemški) v slovenskem prostoru. Simpozij želi torej zajeti celostno dogajanje v omenjenem času, ki mu je protestantska reformacija dajala osrednji pečat.

 

 

Referati bodo dveh vrst: uvodna, vabljena predavanja naj bi prinesla pregled in oceno stanja raziskav na Slovenskem ter prikazala reformacijo v sosednjih in slovanskih deželah (s književnega, jezikovnega in kulturnega stališča). Sekcijska predavanja pa bodo posvečena novim spoznanjem na specifičnih področjih, ki so našteta spodaj. Od referatov iz tujine bodo imeli prednost tisti, ki so zastavljeni slovenistično in primerjalno. Načrtujemo tudi okroglo mizo o pomenu in vrednotenju slovenske reformacije. Referente prosimo, da na simpozij ne prijavljajo referatov, ki bodo predstavljeni na sorodnih simpozijih v tem letu. Organizator si pridržuje pravico izbora med prijavljenimi referati.

 

Doc. dr. Aleksander Bjelčevič

predsednik 27. simpozija Obdobja

 

 

 

Seznam tem ni zaključen, organizatorji smo odprti tudi za nove predloge. Ker je simpozij predvsem filološki in kulturološki, je zaželeno, da bi se teološki, zgodovinski in sociološki problemi obravnavali z ozirom na njihov širši kulturološki pomen.

 

Jezikovna podoba tekstov slovenske nabožne književnosti 16. in začetka 17. stoletja. Skladnja (kot razločevalna posebnost pisnega/knjižnega slovenskega jezika), frazeologija, teološka idr. terminologija, leksika, oblikoslovje, pravorečje in naglasoslovje.

Primerjalna retorika/stilistika.

Oblikovanje standardnih jezikov v 16. stoletju po Evropi (primerjalno sociolingvistično).

Možnosti celovitega raziskovanja jezikovne slike preteklosti (od korpusnih do sociolingvističnih metod).

Prevajanje Biblije in jezik prevodov. Problemi izdajanja besedil 16. in začetka 17. stoletja.

Jezik besedilnih vrst: jezik predgovorov, pesmaric, pridig, teoloških traktatov.

Razlaga/interpretacija Biblije, vpliv biblične hermenevtike na formiranje literarne teorije.

Književne vrste reformacijske književnosti (sinhrono in diahrono; primerjalno): cerkvena pesem, pridige, postile, katekizmi, molitve, eksempli, legende, biografije, pisma, teološke razprave, liturgične drame. Zgodovinske korenine sodobnih literarnih vrst. Spremembe oz. novosti v načinih pisne komunikacije (letaki, odprta pisma).

Literarnost oz. neliterarnost (hibridnost) nabožne književnosti, funkcije literature, pojem literature do 17. stoletja, fikcija in nabožna književnost ipd. Selektiven odnos literarne zgodovine do nabožne književnosti.

Stil in kompozicija: tropi (metafora, simbol, alegorija, parabola itd.) in figure, metrika, strofika, rima cerkvenih pesmi, naratološki vidiki, intertekstualnost idr. Vpliv tradicionalne šolske retorike na reformacijsko književnost. Knjižni stil vs. ustni/folklorni stil.

Imagologija reformacijske književnosti.

Kontinuiteta in statusu književnosti v različnih jezikih (latinskem, nemškem) v slovenskem prostoru do. začetka 17. stoletja.

Recepcija/prikazovanje reformacije in drugih verskih gibanj (skakači, bičarji, kvekerji) v slovenski literaturi (zlasti zgodovinskem romanu) in esejistiki (Jurčič, Koder, Tavčar, Detela, Cankar, Aškerc, Budal, Pregelj, Kosovel, Mimi Malenšek, Rožanc idr.). Slovenske znanstvene raziskave reformacije (ideološka, teorijska, metodološka izhodišča in fokusi).

Prikazovanje/recepcija reformacije v filmu in popularni kulturi (glasbi idr.).

Odmevi reformacije v slovstveni folklori (ljudskem slovstvu).

 

Glasba:

Luthrovi pogledi na glasbo. Luteranska teologija glasbe. Wittenberški glasbeni teoretiki 16. stol.; glasba na wittenberški univerzi v 16. stol.

Luteransko bogoslužje v 16. stol. in glasba. Latinski in ljudski glasbeni žanri v luteranskem bogoslužju v 16. stol.

Mednarodni repertoar napevov reformiranih cerkva v 16. stol. Glasba slovenskih protestantskih pesmaric: vprašanja izvora. Metrika slovenskih protestantskih pesmi in metrika njihovih napevov.

Slovensko protestantsko bogoslužje v 16. stol. in glasba. Podoba bogoslužja v Cerkovni ordningi in mesto glasbe v njem. Trubarjev odnos do umetnosti in glasbe.

Glasba v ljubljanski stanovski šoli v 16. stol. Glasbeniki na ljubljanski stanovski šoli v 16. stol.

Musica plana in musica figuralis v obdobju protestantizma na Slovenskem Glasbeno življenje v 16. stol. na Slovenskem. Glasbenoikonografski viri 16. stol. na Slovenskem. Tradicija slovenske srednjeveške pesmi.

 

Likovna umetnost, bibliotekarstvo in arhitektura na Slovenskem:

Knjižne vezave 16. stoletja, ilustrirane knjige 16. stoletja, likovni okras v rokopisih 16. stoletja, tiski 16. stoletja, knjižnica Auerspergov.

Likovna umetnost v 16. in na začetku 17. stoletja na Slovenskem.

 

Pojmi reforma, reformacija in prenova; cilji reformacije in reform. Samostojnost katoliške prenove vs. njena navezanost na protestantizem. Trajanje različnih vrst reform(acij). Tokovi znotraj slovenskega luteranstva (flacijanstvo, filipizem). Razlogi za reforme na Slovenskem, srednjeveški predhodniki in herezije (bičarji, skakači ipd.), sholastika in reformacija, reformacija in islam.

Vpliv/učinek/dojemanje reformacije pri različnih družbenih skupinah in slojih.

Slovenski humanisti in reformacija.

Stiki slovenskih in neslovenskih reformatorjev (hrvaških, nemških, švicarskih, italijanskih idr.).

Reformacija v sosednjih in slovanskih deželah: v Italiji, na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem in Poljskem.

Teme in problemi v delih slovenskih protestantov: soteriologija, doktrina opravičenja, predestinacija (determinizem in svobodna volja), zakramenti, doktrina Cerkve (vidna, nevidna), kristologija, nauk o Bogu. Vera, razum in razodetje. Razodetje in tradicija. Marijin kult in svetniški kult. Liturgika, homiletika/pridigarstvo, kateheza.

Šolstvo: izobraževanje duhovnikov (semenišča), laične šole.

Odnos reformacij do vloge žensk v raznih skupnostih (od družine naprej), verska emancipacija žensk (prekrščevalci, pietisti, kvekerji).

Politične ideje slovenskih reformatorjev. Reformacija in slovenska nacionalna identiteta vs. katolicizem in latinski humanizem ter slovenska nacionalna identiteta.

Morebitni vpliv reformacije na moderni svet: individualizem, svoboda vesti, verska toleranca, ločitev cerkve in države, človekove pravice, liberalizem, demokracija, kapitalizem.

Ocene oz. vrednotenje slovenske reformacije nekoč in danes (liberalna, marksistična, katoliška itd.), podoba in uporaba reformacije v (kulturno)političnem diskurzu in javnih občilih (npr. ob Trubarjevi 400-letnici, ob 400-letnici Biblije, ob 450-letnici Katekizma ipd., ob drugih verskih jubilejih). Podoba protestantizma in katoliške reforme v šoli oz. vzgoji in izobraževanju.

 

 

Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 2. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.

 

 

Veselilo nas bo, če se boste udeležili našega simpozija z referatom, s koreferatom ali z organizacijo okrogle mize. Referente prosimo, da govorni nastop omejijo na 15 minut. Delovni jeziki plenarnih zasedanj bodo slovenščina, angleščina in ruščina, v tematskih sekcijah in na okroglih mizah pa je možna raba drugih jezikov.


POMEMBNI DATUMI

·        Prijava in oddaja izvlečka (do 15 vrstic)                                

·        Prošnja za bivanje/rezervacija namestitve                              

·        Obvestilo odbora udeležencem simpozija o sprejetju teme    

·        Dokončna potrditev udeležbe na simpoziju                

·        Oddaja referata (do ene avtorske pole)                                 

 

 

                                                                                                                                                                    NAMESTITEV
Kotizacije ni. Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. V prilogi so naslovi hotelov z okvirnimi cenam in datumi za rezervacijo. Odbor simpozija ima na voljo omejena sredstva za plačilo namestitve v gostišču Pri Mraku, za katera udeleženci z navedbo razlogov zaprosijo ob prijavi. Udeležencem iz tujine krijemo stroške prenočišča z zajtrkom v hotelu, ne moremo pa kriti tudi potnih in drugih stroškov.
 

Pri Mraku***

Rimska 4, Ljubljana

Tel. +386 1 421 96 00

Faks/fax: + 386 1 421 96 55

E-pošta/e-mail: [email protected]

Spletna stran/web page: www.daj-dam.si

Enoposteljna soba z zajtrkom (sigle room): 63 EUR (sklic na Simpozij Obdobja/refer to Obdobja Symposium)

Rok za rezervacijo/reservation deadline: 10. 9. 2008

Oddaljenost od Univerze/distance from the University: 3–4 min

 

Hotel Emonec**

Wolfova 12, Ljubljana

Tel. + 386 1 200 15 20

Faks/fax: +386 1 200 15 21

E-naslov/e-mail: [email protected]

Spletna stran/web page: www.hotel-emonec.com

Enoposteljna soba z zajtrkom/B&B (sigle room): 59 EUR (sklic na Simpozij Obdobja/refer to Obdobja Symposium)

Rok za rezervacijo/reservation deadline: 10. 9. 2008

Oddaljenost od Univerze/distance from the University: 5 min

 

Hotel Slon****

Slovenska 34, Ljubljana

Tel. + 386 1 470 11 00

Faks/fax: +386 1 251 71 64

E-naslov/e-mail: [email protected]

Spletna stran/web page: www.hotelslon.com

Enoposteljna soba z zajtrkom (sigle room): 106 EUR (sklic na Simpozij Obdobja/refer to Obdobja Symposium)

Rok za rezervacijo/reservation deadline: 10. 9. 2008

Oddaljenost od Univerze/distance from the University: 5 min

 

Hotel Park**

Tabor 9, Ljubljana

Tel. +386 1 300 25 00

Faks/fax: + 386 1 433 05 46

E-pošta/e-mail: [email protected]

Spletna stran: www.hotelpark.si

Enoposteljna soba z zajtrkom: 59 EUR (sklic na Simpozij Obdobja/refer to Obdobja Symposium)

Rok za rezervacijo/reservation deadline: 10. 9. 2008

Oddaljenost od Univerze/distance from the University: 15–20 min