Simpozij Obdobja 26
Slovenska narečja med sistemom in rabo

(15. 11.–17. 11. 2007 )

Spoštovani,

vljudno Vas vabimo, da se udeležite 26. mednarodnega simpozija Obdobja, ki bo potekal od 15. do 17. novembra 2007 v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S simpozijem ohranjamo tradicijo vsakoletnih mednarodnih znanstvenih srečanj, posvečenih aktualnemu preučevanju slovenskega jezika, književnosti in kulture, obenem pa nadaljujemo, vsebinsko omejujemo, časovno in interdisciplinarno razširjamo jezikovnozvrstno usmeritev predhodnega jezikoslovnega simpozija (Obdobja 22, 2003) na eno od t. i. socialnih zvrsti, na narečja oziroma na zemljepisna narečja. Udeležba na znanstvenem srečanju bo odlična priložnost za predstavitev novih raziskovalnih dosežkov, izmenjavo strokovnih mnenj, znanstveno sodelovanje ter ustvarjalno druženje s kolegi s slovenskih, evropskih in drugih univerz ali znanstvenih ustanov.

Z veseljem pričakujemo Vašo prijavo na simpozij in udeležbo na njem.

prof. dr. Vera Smole

predsednica 26. simpozija

UTEMELJITEV TEME IN OKVIRNE VSEBINSKE USMERITVE

Premik od teoretične sistemske lingvistike k novejšim smerem in postopkom socio- in psiholingvistike, kognitivne lingvistike ter pragmatike ob spremenjenih družbenih in jezikovnih razmerah terja nov pretres tradicionalne delitve na zvrsti ter znotraj njih tudi pretres obstoja socialnih zvrsti s posebnim ozirom na zemljepisne različke – od tradicionalnih narečij do (pokrajinskih) pogovornih jezikov. Prenašanje tujih teoretičnih izhodišč brez analize zemljepisno in funkcijskozvrstno dovolj obsežnega in raznolikega gradiva z upoštevanjem specifičnih zunajjezikovnih značilnosti posameznih slovenskih pokrajin lahko obstoj in rabo zemljepisnih različkov bolj zamegli kot osvetli, zato je nove poglede treba graditi predvsem na slovenski jezikovni resničnosti. Hkrati pa bomo veseli metod, pristopov in rezultatov, potrjenih in dobljenih z analizo podobnega stanja v drugih jezikih.

Slovenska – pa ne samo slovenska – jezikovna resničnost je, da po nekaj povedih za večino govorcev lahko ugotovimo njihovo zemljepisno poreklo, kljub temu da smo se od 60-ih let dalje srečevali z domnevami, da se narečja stapljajo, izginjajo. Šele z drugačnim pogledom na to jezikovno zvrst v zadnjih dveh desetletjih in novimi težnjami v jezikih EU smo pripravljeni priznati, da se to ni zgodilo in tudi nič ne kaže, da se v bližnji prihodnosti bo. Ne domišljamo si, da bi en sam simpozij lahko dal dokončne odgovore na tako kompleksna vprašanja, kot se porajajo v zvezi s stanjem in rabo narečij ter vseh drugih zemljepisno obarvanih različkov slovenskega jezika. A skrajni čas je, da se te teme sistematično lotimo doma in se istočasno seznanimo s spoznanji in izkušnjami drugih jezikoslovcev, katerih jezike so ravno tako zajele hitre družbene spremembe druge polovice in še bolj konca 20. stoletja. Pri tem želimo nadaljevati temo, ki je bila kot širše izhodišče zastavljena na 22. simpoziju Obdobja z naslovom Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem – Členitev jezikovne resničnosti in smo se, podobno kot na 24. simpoziju Obdobja z naslovom Razvoj slovenskega strokovnega jezika, omejili na eno izmed zvrsti, tokrat na eno od t. i. socialnih zvrsti, na narečja oz. na zemljepisna narečja. Ker pa je že samo narečje abstrakten pojem, moramo, če želimo – v skladu z naslovom – začeti pri sistemu, izhajati iz krajevnega govora kot najmanjše sistemske enote narečja, po eni izmed teorij iz t. i. naravnega idioma, ki mu je protistavljen standardni sistem, tj. neorganski knjižni jezik. Zanimali nas bodo krajevni govori, njihova (ne)sistemskost (homogenost ali heterogenost), zanimali nas bodo njihovi uporabniki – govorci (vedno bolj tudi pisci) in okoliščine izbora te jezikovne zvrsti, ter tudi vloga in raba tistih zemljepisnih jezikovnih različkov, ki pomenijo manjše ali večje oddaljevanje od krajevnega govora bodisi v smeri knjižnega jezika bodisi v smeri drugih prestižnejših zemljepisnih različkov slovenskega jezika z dovoljšno prepoznavnostjo. V ospredju našega zanimanja bo torej zemljepisna členitev jezikovne resničnosti, vendar z upoštevanjem vseh drugih tipov jezikovne členitve, ki se v njej na kakršen koli način odražajo.

TEMATSKA PODROČJA

1) Narečna zvrst na Slovenskem danes

· Vprašanje »izginjanja« narečnih govorov.

· Narečni govori kot zemljepisna ali/in družbena pojavnost.

· Vrednotenje (prestižnost) narečij po slovenskih pokrajinah.

· Vloga narečij v samostojni Sloveniji.

· Funkcijska zvrstnost narečnih govorov.

· Potreba po novi definiciji narečnega govora in/ali narečja.

· Spoznanja in izkušnje iz drugih jezikov.

2) Zemljepisno zaznamovani nadnarečni različki slovenskega jezika

· Vprašanje sistemskosti mestnih govoric oziroma vprašanje obstoja narečnih mestnih govorov na eni ter pokrajinskih pogovornih jezikov na drugi strani.

· Spoznanja in izkušnje iz drugih jezikov.

3) Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika pri vsakdanjem sporazumevanju

· Raba teh različkov glede na govorne položaje, glede na družbeni status govorca (poklic, izobrazba), glede na starost oz. starostna razmerja govorca (-cev), glede na okolje (vaško oz. mestno), glede na jezikovno zmožnost ter morebitna prevlada katerega od dejavnikov.

· Odsev zemljepisnih različkov v korpusih slovenskega jezika.

· Spoznanja in izkušnje iz drugih jezikov.

4) Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika – namen in učinek

· Raba teh različkov v javnih medijih, v leposlovju, v gledališču in pri filmu, pri poučevanju: doma, v zamejstvu, v izseljenstvu ...

· Težave nematernih govorcev slovenskega jezika pri sporazumevanju z maternimi govorci slovenščine.

5) Vpliv nadnarečnih različkov slovenskega jezika na oblikovanje in spreminjanje slovenskega knjižnega jezika od začetkov do danes.

Čeprav je poudarek simpozija bolj na zvrsteh kot na metodah, pa sama tema nagovarja k uporabi različnih metod in pristopov ter njihovih kombinacij (tj. sredstev), da bi na zastavljena vprašanja dobili čim relevantnejše in popolnejše odgovore – in prav to je cilj tokratnega simpozija.

KRAJ SIMPOZIJA

Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 2. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.

DELOVNE OBLIKE

Simpozij bo potekal v obliki plenarnih predavanj in tematskih sekcij.

JEZIKI SIMPOZIJA

Slovenščina, angleščina, ruščina na plenarnih zasedanjih in okroglih mizah, drugi jeziki so možni v sekcijskih zasedanjih.

NAMESTITEV

Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. V prilogi so naslovi hotelov z okvirnimi cenamI in datumi za rezervacijo. Odbor simpozija ima na voljo omejena sredstva za plačilo namestitve v gostišču Pri Mraku oziroma v Hotelu Emonec, za katera udeleženci z navedbo razlogov zaprosijo ob prijavi.

POMEMBNI DATUMI

Prijava in oddaja izvlečka (do 15 vrstic): 30. junij 2007

Prošnja za bivanje/rezervacija namestitve: 30. junij 2007

Obvestilo odbora udeležencem simpozija o sprejetju teme: 10. september 2007

Dokončna potrditev udeležbe na simpoziju: 30. september 2007

Oddaja referata (do ene avtorske pole): do 7. decembra 2007

HOTELI

Pri Mraku***

Rimska 4, Ljubljana

Tel. +386 1 421 96 00

Faks: + 386 1 421 96 55

E-pošta: [email protected]