Simpozij Obdobja 30
MEDDISCIPLINARNOST V SLOVENISTIKI
Ljubljana, 17.-19. november 2011
PRIJAVNICA Navodila za oblikovanje besedila English
Spoštovani,
vabimo vas, da se udeležite jubilejnega 30. mednarodnega simpozija Obdobja, ki bo potekal od 17. do 19. novembra 2011 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Jubilejni, 30. slovenistični simpozij Obdobja Meddisciplinarnost v slovenistiki ima tako kot njegovi predhodniki jasno začrtan cilj: kot osrednji slovenistični znanstveni sestanek združiti domače in tuje jezikoslovce in literarne zgodovinarje, soočiti njihove raziskovalne rezultate in interpretativna mnenja ob izbrani tematiki, ter k razpravljanju povabiti tudi predstavnike in predstavnice drugih strok, še posebej humanističnih in družboslovnih. Na ta način slovenistika zagotavlja široko sintezo posamezne raziskovalne tematike in hkrati omogoča načrtovanje nadaljnjih raziskovalnih korakov ter jih umešča v širši kulturni in družbeni kontekst. Tokratni simpozij nadaljuje koncept 28. simpozija Obdobja Infrastruktura slovenščine in slovenistike, njegov cilj pa je omogočiti znanstveno razpravljanje o meddisciplinarnosti v slovenskem jezikoslovju in literarni vedi. K razmisleku o povezovanju med strokami tako vabimo ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine, ki ste doslej v svojem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu uspešno združevali spoznanja več strok. Deloma se simpozij vsebinsko navezuje tudi na izjemno odmevni posvet Slovenščina v javnosti, ki je bil organiziran leta 1979 v Portorožu. Tudi ta je namreč na enem mestu zbral strokovnjake različnih strok, znanstvenike in praktike, ki so razmišljali o vlogi in statusu jezika na različnih področjih družbenega življenja, vendar je bil njihov osnovni cilj drugačen od simpozijskega.
Namen simpozija Meddisciplinarnost v slovenistiki je med drugim tudi ugotoviti, kakšen je status meddisciplinarnih ved na Slovenskem. Od 80. let, ko je mesto v univerzitetnih predavanjih na slovenistiki našla prva meddisciplinarna veda, to je sociolingvistika, se njihovo število danes z uvajanjem bolonjskih programov povečuje ne le na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, marveč tudi v drugih slovenističnih središčih. Svoje mesto so v programih našle meddisciplinarne vede, kot so korpusno jezikoslovje, psiholingvistika, kognitivno jezikoslovje … Čeprav je taka institucionalizacija razmeroma pozna, pa lahko opazimo strm razvoj teh ved že v 90. letih 20. stoletja. Zavidljivim rezultatom lahko sledimo v sociolingvistiki, korpusnem jezikoslovju, kognitivnem jezikoslovju in psiholingvistiki. 30. simpozij Obdobja bo odlična priložnost za kritični pretres dosedanjega dela na teh področjih, obenem pa bo ponudil možnost načrtovanja novih raziskav, ki bodo v navedenih znanstvenih vedah utrdile in morda, kjer je to potrebno, redefinirale ključne koncepte.
Meddisciplinarnost je definirana kot tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti z različnih področij delajo s skupnim ciljem. Meddisciplinarni programi se navadno razvijejo iz potrebe po sodelovanju strokovnjakov različnih strok. Meddisciplinarnost naj bi bila po mnenju številnih avtorjev učinkovita rešitev za probleme, ki se pojavijo pri vse večji specializiranosti znotraj znanstvenih disciplin. Meddisciplinarnost pa ni le znanstvenoraziskovalni koncept, marveč se prenaša tudi v prakso, tako npr. na področju edukacije najdemo priporočila OECD-ja: »Izhodišča kurikularne prenove bi morala vključevati več interdisciplinarnih in medpredmetnih snovi in tem, da bi spodbudile šole k uvajanju teh predmetov in dejavnosti« (OECD, 1998).
V zadnjih dveh desetletjih sta se tako slovenščina kot slovenistika izrazito dinamično razvijali. Slovenščina je doživela kvantitativni preskok s svojim novim položajem in vlogami, povezanimi s politično usodo Republike Slovenije, z družbenimi spremembami, z novimi mediji in komunikacijskimi tehnologijami. Slovenistika se je kot veda institucionalno osamosvojila, okrepila in postala raznovrstnejša, deloma se je v njej vzpostavila celo notranja konkurenčnost; preko mreže lektoratov, skupnih študijskih programov ipd. se slovenistika krepi tudi v mednarodnem univerzitetnem prostoru.
Namen razpravljanja o meddisciplinarnosti je predvsem v ozaveščanju raziskovalne in jezikovne skupnosti, da morajo biti posamezna raziskovalna in strokovna dejanja v tesni medsebojni povezanosti in hierarhično strukturirana; hkrati pa je namen simpozija ugotoviti, kakšno je stanje na področju raziskovanja jezikoslovnih in literarnih fenomenov v odnosu do drugih znanstvenih področij. Iskali bomo odgovore na vprašanja o tem, kakšne so povezave med jezikoslovjem in literarno zgodovino in teorijo ter psihologijo, sociologijo, filozofijo, antropologijo, pravom, zgodovino, medicino, edukacijskimi vedami, računalništvom, poslovnimi vedami … Kakšen je učinek meddisciplinarnega raziskovanja na omenjenih področjih? Ali se kaže potreba po redefiniciji sodelovanja? Kje se odpirajo nove možnosti sodelovanja? Kako v praksi izgleda sodelovanje med strokovnjaki različnih področij? Kakšen je status meddisciplinarnih raziskovanj glede na enopodročne raziskave (veljavnost spoznanj, teža rezultatov, financiranje znanstvenoraziskovalnih projektov)?
Red. prof. dr. Simona Kranjc,
predsednica 30. simpozija Obdobja
PODROČJA IN TEME
- Jezikoslovje in literatura ter druge vede: filozofija, pravo, zgodovina, medicina, psihoanaliza, matematika, statistika, ekonomija, naravoslovje, teologija itn.;
- sociolingvistika: jezikovno načrtovanje, jezikovna politika, jezikovna kultura, jeziki v stiku, dvojezičnost, jezikovne zvrsti/registri, spremembe v jeziku itn.;
- geolingvistika;
- psiholingvistika: usvajanje prvega in drugega jezika, učenje prvega, drugega in tujega jezika, jezikovna zmožnost, proces tvorjenja besedila, proces razumevanja besedila, težave, motnje v sporazumevalnem procesu, jezikovno testiranje, razvoj govora itn.;
- nevrolingvistika;
- znakovni jezik;
- kognitivno jezikoslovje;
- besediloslovje, analiza diskurza, govorjeni diskurz itn.;
- komunikologija;
- pragmatika: vljudnostne strategije v sporazumevalnem procesu, predpostavke, govorne implikacije, ideologija v jeziku, študije jezika in spola itn.;
- meddisciplinarnost in edukacijske vede: didaktika jezika in književnosti, medpredmetno povezovanje itn.;
- jezikovne tehnologije, korpusni pristopi itn.;
- literatura in digitalizacija;
- sociologija literature;
- folkloristika in literarna veda;
- pripisovanje avtorstva;
- literarni atlas (geolociranje literarnih dejstev);
- metodološki pluralizem v jezikoslovju in literarni vedi;
- primerjalna literarna veda in primerjalna kulturologija.
KRAJ SIMPOZIJA
Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 1. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.
PRIJAVA NA SIMPOZIJ IN ODDAJA REFERATA
Zbornik simpozijskih referatov bo tudi letos natisnjen pred simpozijem.
Prijava bo do 15. marca 2011 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 30, Prijavnica).
15. maj 2011 je rok za oddajo referata (6–10 strani oz. največ do 20.000 znakov s presledki, vključno z literaturo in opombami). Navodila za oblikovanje besedila boste referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bodo objavljena tudi na spletni strani simpozija.
Prispevki bodo pred tiskom recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 10. julija 2011.
Končno verzijo referata bo treba oddati do 1. septembra 2011.
1. september 2011 je tudi rok za plačilo kotizacije.
Vljudno prosimo, da upoštevate navedene roke za prijavo in oddajo referata, saj elektronski sistem prijavljanja ne dovoljuje poznejših prijav in oddaj prispevkov.
KOTIZACIJA
Kotizacija za udeležbo z referatom znaša 70 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, natis prispevka, zbornik prispevkov, spremljevalni program, kosila in organizacijo prireditve. Po elektronski pošti vam bomo poslali račun, ki ga boste lahko plačali preko banke, pošte ali na blagajni Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani, vsak dan med 11.00 in 13.00, ob sredah tudi med 15.00 in 17.00.
PREDSTAVITEV REFERATA
Čas za predstavitev referata je omejen na 15 minut. Delovna jezika plenarnih zasedanj bosta slovenščina in angleščina, v tematskih sekcijah pa je po dogovoru z organizatorji možna raba tudi drugih jezikov.
NAMESTITEV
Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. V prilogi so naslovi nekaterih ljubljanskih hotelov. Odbor simpozija ima na voljo omejena sredstva za plačilo namestitve, za katera lahko udeleženci iz tujine zaprosijo ob prijavi.
POMEMBNI DATUMI
- Prijava na simpozij 15. marec 2011
- Oddaja referata (6–10 strani) 15. maj 2011
- Obvestilo o recenzentski oceni 10. julij 2011
- Oddaja končne verzije referata 1. september 2011
- Plačilo kotizacije 1. september 2011
- Simpozij 17.–19. november 2011
PREDSEDNICA SIMPOZIJA
Simona Kranjc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
PROGRAMSKI ODBOR
Kozma Ahačič, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Akademia Techniczno-Humanistyczna,
Wydział Humanistyczno-Społeczny, Bielsko Biała, Poljska
Roberto Dapit, Università degli Studi di Udine, Facoltá di lingue e letterature
straniere, Videm, Italija
Maja Đukanović, Univerzitet u Beogradu, Filološki fakultet, Beograd, Srbija
Vojko Gorjanc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Monika Kalin Golob, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Erika Kržišnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ljubica Marjanovič Umek, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Albina Nećak Lük, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Martina Ožbot, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Anita Peti Stantić, Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Zagreb, Hrvaška
Sonja Starc, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Darinka Verdonik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko
in računalništvo
Alojzija Zupan Sosič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
ORGANIZACIJA SIMPOZIJA
TEHNIČNA UREDNICA PUBLIKACIJ SIMPOZIJA
HOTELI
Hotel Emonec**
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.hotel-emonec.com
Oddaljenost od Univerze: 5 min
Gostilna s prenočišči PRI MRAKU***
Rimska cesta 4, Ljubljana
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.daj-dam.si
Oddaljenost od Univerze: 3–4 min
City Hotel Ljubljana***
Dalmatinova 15, Ljubljana
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.cityhotel.si
Oddaljenost od Univerze: 15 min
Hotel Park***
v>
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.hotelpark.si
Oddaljenost od Univerze: 15–20 min
Hotel Slon****
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.hotelslon.com
Oddaljenost od Univerze: 5 min
