Letno poročilo 2006/07

 

V študijskem letu 2006/07 je na tujih univerzah delovalo 50 slovenistik, na 21 univerzah (v 2005/06 na 19) je imela slovenistika status diplomskega študija, na mnogih od teh sta potekala tudi magistrski in doktorski študij. Na lektoratih in študijih slovenščine je slovenščino študiralo približno 1650 študentov. Program STU je v letu 2006/07 vključeval 26 na FF zaposlenih učiteljev in 24 honorarnih učiteljev slovenščine na tujih univerzah.

 

V preteklem študijskem letu smo nadaljevali s prizadevanji za pridobitev dodatnih sredstev za odprtje novih slovenistik na univerzah v tujini: na Univerzi v Beogradu bi potrebovali lektorja slovenščine, saj se je v začetku študijskega leta 2006/07 odprl dodiplomski študij slovenščine na Oddelku za splošno jezikoslovje; v Clevelandu, kjer živi velika slovenska skupnost, želijo študij slovenščine na univerzitetni ravni; iz Ukrajine, z Državne univerze v Lvovu, pa prosijo za slovenskega lektorja, saj bi tako zaokrožili študij slovanskih jezikov in na ta način ustanovili prvi lektorat slovenščine v tej državi – univerza je pripravljena ponuditi plačo in stanovanje lektorju iz Slovenije, slovenščino pa uvrstiti v redni program. V ta namen je bila v preteklem letu tudi podpisana pogodba med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Lvovu. Prav tako bi lahko z manjšimi sredstvi podprli odprtje lektorata slovenščine na Univerzi v Granadi, kjer je odlično organizirana slavistika in že potekajo učiteljske izmenjave ter drugo sodelovanje.

 

Konec študijskega leta 2006/07 je med zaposlenimi lektorji prišlo do naslednjih zamenjav: Andreja Šurlo, ki je bil 7 let lektor na Šlezijski univerzi v Katovicah in je julija 2007 tam tudi doktoriral, je zamenjala Urška Kerin, mag. Uroša Urbanija, ki je bil 5 let lektor na univerzi La Sapienza v Rimu, je zamenjala Sanja Pirc, Žigo Rangusa, ki je bil eno leto lektor na Univerzi v Vilni, pa Helena Škrbec. Zaradi odhoda na porodniški dopust je Barbaro Iskra Šarec v Padovi do konca poletnega semestra nadomeščala mag. Rada Lečič iz Trsta, od oktobra 2007 pa Andrej Šurla, mag. Matejo Medvešek, ki je bila dve leti in pol v Brnu, pa je v februarju zamenjala Laura Fekonja.

 

 

 

V okviru programa STU in Centra za slovenščino smo organizirali tri tradicionalna dvodnevna delovna srečanja in izobraževanja:novoletno (22. in 23. decembra 2006), junijsko (28. in 29. 6.) izobraževanje Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in delovno srečanje STU pred začetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srečanje od 27. do 29. avgusta 2007. Na tem srečanju smo en dan posvetili pogovoru z lektorji glede pravilnika programa STU. Za lektorici, ki sta se čez poletje pripravljali na odhod na prvo oziroma novo lektorsko mesto v tujini, je bilo organizirano posebno srečanje s skupno hospitacijo, ki ga je izvedla dr. Nataša Pirih Svetina. V okviru Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture so imeli novi lektorji STU možnost hospitirati in sodelovati pri lektoratih ter konverzaciji, spoznali pa so se tudi s svojimi bodočimi študenti in lektorskimi kolegi, saj jih vsako leto precej poučuje na Seminarju. Prav tako so imeli lektorji v tujini v času poletnih prireditev in tudi sicer na tečajih možnost opraviti nastope za prijavo na strokovni izpit.

 

 

Maja 2007 je bil organiziran obisk prodekana Filozofske fakultete doc. dr. Mihe Pintariča, doc. dr. Alojzije Zupan Sosič in mag. Mojce Nidorfer Šiškovič na štirih univerzah v Nemčiji: na Ludwig-Maximillians-Universität München, na Univerzi v Regensburgu, na Bayerische Julius Maximilianus Universität Würzburg in na Eberhard-Karls-Universität Tübingen. Položaj slovenistik na nemških univerzah se zadnja leta spreminja zaradi reforme visokošolskega študija in uvajanja bolonjskega programa. Da bi na Centru za slovenščino pravočasno prispevali k posodobitvi slovenistik v Nemčiji, je bil organiziran tridnevni obisk fakultetne delegacije na nemških univerzah, kjer se poučuje slovenščina. Pri organizaciji in na sestankih so sodelovali učitelji slovenščine na tujih univerzah: mag. Iris Meško (München), Slavo Šerc (Regensburg), dr. Dorothea König (Würzburg) in Mojca Šoštarko (Tübingen). Obiska naj bi se udeležil tudi dekan FF red. prof. dr. Božidar Jezernik in imel na univerzah v Regensburgu in Würzburgu predavanje, vendar je moral zaradi izrednega senata UL obisk odpovedati. Najavljeno predavanje The Other Europe je na obeh univerzah prebral in predstavil prodekan izr. prof. dr. Miha Pintarič. Posebej smo bili ob obisku navdušeni nad infrastrukturo, ki nastaja na Univerzi v Regensburgu in bo omogočila širitev sodelovanja na področju slovenistike, saj so tam:

– sedež Bavarskega akademskega centra za centralno, vzhodno in jugovzhodno Evropo Bayhost, ki ga financirata dežela Bavarska in Nemčija;

– center Europaeum (Vzhodno-zahodni center Univerze v Regensburgu), kjer potekajo Vzhodno-zahodni študiji in imajo organiziran mednarodni in interdisciplinarni MA študij;

– sedež Osteuropainstitut (Inštitut za vzhodno Evropo);

 

 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki financira program STU, je v zadnjih nekaj letih z zviševanjem sredstev omogočilo izboljšanje materialnega položaja lektorjev STU in razvoj dejavnosti programa in lektoratov. Kljub temu pa je velika težava še vedno neurejeni način financiranja. Višina zneska, s katerim razpolaga program, je običajno znana šele v drugi polovici koledarskega leta, zato je načrtovanje dejavnosti in dogovarjanje s tujimi univerzami onemogočeno. Filozofska fakulteta program podpira z zagotavljanjem rednih plač zaposlenim in tako pomaga pri nemotenem delovanju programa, vendar pa bi bilo potrebno program umestiti v redno vsakomesečno financiranje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na ta način bi tudi omogočili ustreznejše načrtovanje porabe denarja in delovanja programa.  

 

Da je delovanje programa Slovenščina na tujih univerzah uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve, Sektorju za mednarodno sodelovanje v kulturi in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlično sodeluje. Mnogo slovenskih diplomatskih predstavnikov je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oziroma se srečalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in pripravilo sprejeme. Zadnja leta se je izredno izboljšalo tudi sodelovanje pri skupnih kulturnih projektih (gl. tudi poglavje Kulturne dejavnosti po lektoratih).

 

V zadnjih študijskih letih se je okrepilo tudi sodelovanje z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj lektorji pogosto sodelujejo tudi s slovenskimi društvi v tujini.

 

Partnerji programa STU postajajo še druge institucije, bodisi pri posameznih skupnih projektih ali na splošno: zelo tvorno je večletno sodelovanje s Filmskim skladom RS, še posebej pri načrtovanem in izpeljanem filmskem projektu, z Društvom slovenskih pisateljev pri projektu Svetovni dnevi slovenske literature, manj razveseljiva pa je odločitev časopisne hiše Delo, ki je lektoratom prenehala pošiljati časopis. Vseslovenski dnevnik je bil zelo dober vir aktualnih informacij in besedil pri delu učiteljev ter zelo zanimivo branje za študente, žal pa predrag, da bi lahko nakup sami financirali.  

 

Status učiteljev – delovnopravni in materialni – se je v zadnjih letih precej spreminjal, zlasti materialnega smo uspeli s podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izboljšati in približati Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Po drugi strani pa ostaja pereč problem njihov neurejen delovnopravni položaj, za katerega tečejo prizadevanja zlasti v zadnjih letih. Pripravili smo osnutek Pravilnika o izvajanju programa Slovenščina na tujih univerzah, ki naj bi uredil to področje, vendar se je zaustavilo pri obstoječih pravnih podlagah, tj. Zakonu o visokem šolstvu, Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Zakonu o delovnih razmerjih itd., saj učiteljev slovenščine na tujih univerzah in posebnosti njihovega položaja ne opredeljujejo. Dejstvo je, da je položaj teh učiteljev specifičen tako glede sklepanja, trajanja in prenehanja njihovih pogodb o zaposlitvi kot glede posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in bi ga bilo potrebno v čim krajšem času trajno urediti na ravni slovenske države, morda s posebnim zakonom.

 

Večina učiteljev je v svojih poročilih pohvalila vsestransko podporo programa Slovenščina na tujih univerzah in Centra za slovenščino tako v smislu administrativne podpore, pomoči pri nakupu knjig in ostalih gradiv za študente, organizaciji srečanj in strokovnih izpopolnjevanj ter izobraževanj, ki so organizirana zanje trikrat letno. Prav tako učitelji zelo cenijo štipendije za udeležbo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), ki je organiziran na visoki strokovni ravni. Štipendije študentom omogočajo, da se s slovenščino podrobneje seznanijo v Sloveniji in poslušajo predavanja najboljših strokovnjakov slovenistov ter vzpostavijo strokovne in kulturne stike, ki jih ponujajo ključne institucije v glavnem mestu Slovenije. Hkrati Center nudi organizacijsko in finančno podporo pri dejavnostih, ki jih organizirajo učitelji na tujih univerzah: gostujoča predavanja, ekskurzije naših študentov, tisk zbornikov ... ter organizira skupne projekte STU: Prevajanje slovenskih literarnih besedil, Svetovni dnevi slovenskega filma in Svetovni dnevi slovenske literature. Dr. Zoltan Jan, predstavnik lektorjev, piše: »Posebej pohvalno je, da strokovni sodelavci neprestano skrbijo za informiranje, nas seznanjajo z novostmi in uvajajo nove oblike dela. Še posebej smo veseli, da so zbirno poročilo in poročila posameznih lektorjev dosegljiva na spletnih straneh, pa tudi obveščanje po e-pošti in spletna klepetalnica se hitro uveljavljata. Pomembna je tudi pomoč pri reševanju povsem praktičnih problemov (zdravstveno zavarovanje, davčne obveznosti, pravice iz delovnega razmerja itd.), ključna pa je materialna pomoč lektorjem, brez katere tega poslanstva ne bi bilo mogoče opravljati na takšni strokovni ravni in v sedanjem obsegu. Kljub temu ne gre pozabiti na socialne in druge materialne ugodnosti, ki jih imajo delavci v tujini na drugih področjih (novinarji dopisniki iz tujine, gospodarska predstavništva, strokovni sodelavci diplomatskih predstavništev, zaposleni v organih EU itd.).«

 

Učitelji na splošno zelo dobro sodelujejo in pohvalijo odlično sodelovanje s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, ki je vsako leto intenzivnejše zlasti na kulturnem področju. Slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva učitelje redno vabijo na svoje prireditve, občasno pa prireditve pripravljajo tudi skupaj z učitelji in njihovimi študenti, npr. ob slovenskem kulturnem prazniku ali ob posebnih projektih, kot so bili Svetovni dnevi slovenskega filma oziroma Svetovni dnevi slovenske literature. Učitelji sodelujejo z Uradom Vlade za komuniciranje in s Filmskim skladom RS ter z založbami, nanje pa se vedno pogosteje obračajo tudi slovenski mediji.

 

Komentarji, pripombe in predlogi učiteljev so v nadaljevanju nanizani po različnih lektoratih. Večletna prizadevanja na slovaški in slovenski strani, da bi slovenistika v Bratislavi postala študijska smer, se počasi udejanjajo v novem študijskem programu Srednjeevropske študije, v naslednjem študijskem letu pa bosta nastali prvi diplomski deli, povezani s problematiko prevajanja slovenske književnosti v slovaščino. Obe diplomi pomenita, da bo v prihodnje lahko zaživel tudi podiplomski program. V Nitri je lektorat kot obvezni izbirni predmet financiran samo s slovaške strani, honorar pa je tako nizek, da ne krije niti potnih stroškov lektorici Saši Poklač, ki se tja dodatno vozi iz Bratislave. V Brnu je slovenistika zelo razvita, manjka pa habilitiran učitelj za jezik. Sedaj vsa predavanja iz jezika izvaja lektorica Laura Fekonja, zato kot začasno rešitev predlaga gostovanje habilitiranih učiteljev iz Slovenije za kakšen teden ali dva na leto, da bi izvedli predavanja iz jezika. V Hamburgu je lektorica Monika Pemič zgolj polovično zaposlena, zato je tudi število učnih ur omejeno, kar pomeni, da je mogoče organizirati ure zgolj do nižje srednje stopnje. Lektorica tudi navaja, da se študenti ne morejo udeležiti SSJLK in Poletne šole, ker imajo v Nemčiji julija še študijske obveznosti. Prav tako bi bilo koristno, če bi se s podporo slovenskega veleposlaništva v Berlinu ter STU organiziralo srečanje nemških študentov slovenistov, na katerem bi le-ti imeli možnost, da izmenjajo izkušnje, izrazijo svoje želje in cilje, slovenska stran pa bi jim lahko predstavila različne možnosti sodelovanja (na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem področju). V Lizboni se po besedah Mateje Rozman Faculdade de Letras za lektorat slovenskega jezika in kulture zelo zavzema in ga uspešno organizira. Lektorat pa je že od začetka v finančnih težavah, saj ima s slovenske strani lektorica le omejeno honorarno finančno podporo in je v preteklem študijskem letu 66 ur nadaljevalnega tečaja poučevala brez plačila. Po drugi strani pa Instituto Camões, ki pripada portugalskemu Ministrstvu za zunanje zadeve, že dve leti solidno, z dvakrat več denarja kot Slovenija, finančno podpira lektorat portugalskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zato bi bilo ustrezno, da bi prišlo do večje recipročnosti pri finančni podpori slovenskega lektorata. V Londonu je organiziranvečerni tečaj slovenščine, za katerega je veliko zanimanje, saj število udeležencev vsako leto narašča. Lektorica Ivana Petric Lasnik dobro sodeluje s slovensko ambasado v Londonu, sodelovanja pa bi bilo verjetno še več, če bi bil lektor v Londonu prisoten več časa in ne le dve uri tedensko, kolikor je predvidenega pouka. V Moskvi je trenutno stanje na slovenistiki zelo slabo, saj habilitirana profesorica za jezikoslovje zaradi uradne pritožbe študentov ne predava. Tako je lektorica Katarina Ogrinc izvajala vsa jezikovna predavanja in seminarje že del prvega semestra ter ves drugi semester 2006/07, bila izpraševalka na izpitih in mentorica seminarskih nalog. Težavo vidi tudi v tem, da programa študija slovenistike ni v pisni obliki, pri delu si je pomagala s programom slovenistike na FF v Ljubljani, ki ga je priredila potrebam študija na MGU. Na Moskovski državni univerzi se kaže predvsem kadrovski deficit, saj poleg habilitirane profesorice slovenskega jezika prof. dr. Plotnikove ni drugega slovenista jezikoslovca. O možnih rešitvah tega problema se dogovarjajo s STU v Ljubljani, saj naj bi študenti koristili štipendije, ki jih predvideva program sodelovanja med Rusijo in Slovenijo, in del zimskega semestra 2008/09 preživeli na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg tega se na Katedri za slovansko filologijo soočajo s prostorsko stisko, saj je za vse zaposlene na voljo samo ena soba, prav tako nimajo knjižnice in je za slovenistiko za vso literaturo na voljo samo ena omara. Zaradi tega mnogi profesorji hranijo knjige tudi doma, tako da ni pregleda nad vso obstoječo literaturo. V letošnjem študijskem letu so bili tudi ves čas brez fotokopirnega stroja, ki je bil v okvari. V Münchnu si lektorica Iris Meško, ki je plačana honorarno po urah, želi ustreznejšo finančno podporo za delovanje lektorata. Obisk delegacije iz Slovenije (STU in FF) maja 2007 je pripomogel k boljšemu meduniverzitetnemu sodelovanju in zarisal cilje nadaljnjega sodelovanja. Lektorat na Univerzi v Nottinghamu se vsako leto utrjuje, lektorica Ivana Petric Lasnik navaja, da so v letu 2006/07 jezikovnemu pouku dodali še pouk o slovenski kulturi in civilizaciji, v študijskem letu 2007/08 pa bodo začeli s poučevanjem slovenščine tudi na podiplomski ravni. Ves razvoj kaže na dobro delovanje lektorata ter veliko podporo univerze v Nottinghamu in predstojnice dr. Cynthie Marsh. Slovenistika na univerzi v Padovi sicer nima velikega števila študentov, vendar je takšno stanje tudi pri ostalih slovanskih jezikih, izjema je rusistika. Lektorica Barbara Isrka Šarec je maja odšla na porodniški dopust, delo je do konca semestra honorarno dva dni v tednu opravljala lektorica iz Trsta. Zato so odpadli tudi vsi filmski popoldnevi, predavanje pisatelja Cirila Zlobca in sodelovanje z goriško kulturno ustanovo Kinoatelje, s katero so se dogovarjali za predvajanje nekaterih njenih kratkih filmov. Lektorica Barbara Iskra Šarec meni, da slovenistika na padovanski univerzi ne ponuja samo kakovostnega študija slovenskega jezika, ampak tudi številne dodatne dejavnosti, zato bi bilo škoda, da bi omenjena slovenistika izgubila svoj dosedanji status, ker bi se to zagotovo slabo odražalo tudi na promociji slovenske kulture. Lektorica Meta Klinar iz Pariza je v poročilu poudarila, da je financiranje udeležbe najboljših študentov na SSJLK odlična motivacija glede na dejstvo, da število študentov slovenistike upada. Meni, da bi moral biti ta študij v Franciji bolje predstavljen in bi bila torej nujna redna udeležba na različnih sejmih, namenjenih bodočim študentom (npr. Expolangue, Etudiant ...), zato predlaga, da bi Ministrstvo za visoko šolstvo RS to udeležbo finančno čimbolj podprlo. V Permu si lektorica želi, da bi univerzitetni učitelji, ki se aktivno ukvarjajo z razvojem rusko-slovenskega sodelovanja na Univerzi v Permu, lahko prejemali vize za obiske v Sloveniji brezplačno in da bi lahko dobili večkratno vizo za 3–5 let. Lektorica dr. Jasna Honzak Jahić v Pragi meni, da je akademsko leto 2007/08 na Inštitutu za slavistične in vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi prelomno, saj četrti letnik slovenistike nadaljuje študij po starem slovenističnem programu, z novimi študenti prvega letnika pa se začenja prenovljeni, t. i. bolonjski študij. V Rimuse po mnenju mag. Uroša Urbanije neizvolitev rednega profesorja v preteklem akademskem letu precej pozna pri kvaliteti celotnega študijskega procesa. V Skopju uvajajo osemsemestrski A-diplomski študij slovenskega jezika in književnosti, na katerega se bodo v študijskem letu 2007/08 vpisali prvi študenti. Dr. Lidija Arizankovska, ki ima največje zasluge za razvoj slovenistike v Skopju, ob izboljšanem položaju prosi za večjo podporo s slovenske strani, zlasti več možnosti bivanja študentov v Sloveniji, podporo pri ekskurziji ter da bi kot profesorica slovenskega jezika imela možnost kritja potnih stroškov ter stroškov bivanja v času gostovanja oz. udeležbe na strokovnih seminarjih. Dr. Elizabeta Bernjak si v Sombotelu prizadeva, da bi v okviru prvostopenjskega (BA) študijskega programa uvedli izbirni minorni modul iz prevajalstva in tolmačenja za sloveniste filologe ter uvajalni modul iz osnov slovenskega jezika za študente, ki se vpisujejo v program brez predhodnega znanja slovenščine. Matična madžarska univerza ima skromni slovenski knjižni fond, zato bi morali partnerska Univerza v Mariboru in matična univerza lektorice poskrbeti za redno oskrbo Katedre za slovenski jezik in književnost s sodobnimi slovenskimi leposlovnimi ter strokovnimi deli (revije, učbeniki, časopisi). Ker se v slovenske manjšinske šole na Madžarskem uvaja dvojezični pouk, bi bilo potrebno podpreti uvedbo modula dvojezične didaktike na drugostopenjskem (MA) študijskem programu za narodnostne učitelje. Lektorica opozarja tudi na problematiko vpisa na študijski program Slovenski jezik, in sicer Narodnostni program, ki je v primeru Katedre za slovenski jezik in književnost zelo pereč, saj je pogoj za uvedbo prvega letnika najmanj pet vpisanih študentov. Manjšinsko porabsko zaledje takega števila ne more zagotoviti, saj se npr. slovenščina kot tuji jezik na srednjih šolah na Madžarskem ne poučuje. S podobnimi težavami se srečuje tudi Katedra za madžarski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Po mnenju dr. Elizabete Bernjak bi morali ministrstvi za šolstvo obeh držav minimalno kvoto za uvedbo prvega letnika znižati, sicer ne bodo imeli študentov in bo Katedra za slovenski jezik in književnost po več kot 30 letih uspešnega delovanja primorana zapreti svoja vrata, kar verjetno ni v interesu ne Slovenije ne slovenske manjšine na Madžarskem. V Tokiu se je lektorat reorganiziral, slovenščina še vedno ostaja kot enosemestrski lektorat, uspešno je bila v ta namen podpisana pogodba med Tokijsko univerzo za tuje študije in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, ki bo omogočala nadaljevanje slovenističnega lektorata in študijske izmenjave (tako za japonščino kot tudi za slovenščino) tudi v prihodnje. Ohranitev lektorata je pomembna med drugim zato, ker je omenjena japonska univerza druge lektorate, npr. češkega, madžarskega in romunskega, ukinila. V Trstu dr. Zoltan Jan poleg že na začetku poglavja omenjenega meni, da bi bilo lektorjem v veliko pomoč, če bi bili vsi priročniki Centra dostopni tudi v e-zapisu, tako da bi dele že ustvarjenega gradiva lahko prilagajali brez prepisovanja, striženja, kopiranja itd. Ljudmila Cvetek Russi piše, da ima slovenistika na FF v Trstu podobno kot drugi slovanski jeziki na italijanskih univerzah težave pri organiziranju študija, ker sta obe njeni področji – to je študij jezika in literature – združeni v enem predmetu, za katerega je nameščen en profesor, a imajo študenti možnost, da si izberejo le študij jezika. Predstojnik prof. Miran Košuta skuša problem vsaj delno rešiti tako, da si prizadeva za pogodbeno zaposlitev profesorja za jezik. Novofilološka fakulteta v Tübingenu načrtuje zaprtje katedre za južno slavistiko leta 2011. V naslednjih letih bo torej treba najti način, kako nadaljevati s poučevanjem slovenščine v Tübingenu. Ker se spremembe bržkone obetajo celotni tamkajšnji slavistiki, bo ta rešitev pravzaprav odvisna od možnosti, ki bodo na voljo oz. ponujene, poroča lektorica Mojca Šoštarko. Jasmina Šuler Galos je v Varšavi z organizacijo dela na univerzi zadovoljna, saj ima vso podporo predstojnikov in sodelavcev, tudi skrb STU zalektorate v tujini je zgledna. Andreja Ponikvar piše, da je študij slovenščine na FF v Zagrebu zelo dobro organiziran in deležen velike podpore oddelka; za dober status si močno prizadevata tako predstojnica katedre za slovenski jezik doc. dr. Anita Peti Stantić kot prof. dr. Zvonko Kovač, nekdanji predstojnik oddelka za južnoslovanske študije in književnosti. Število študentov iz leta v leto narašča, s tem se povečujejo tudi delovne obveznosti in pristojnosti lektorja. V prihodnje se bo verjetno pokazala potreba po zaposlitvi še enega lektorja, saj je po bolonjskem učnem načrtu v 4. in 5. letniku študija predvidenih veliko število lektorskih vaj, ki se zdaj še ne izvajajo. Glede na veliko število študentov na zagrebški slovenistiki bi si želeli večjo finančno podporo lektoratu (več denarja za knjige, več štipendij za udeležbo na SSJLK). Andreja Ponikvar poudarja, da je sodelovanje med fakultetama in oddelkoma odlično, prav tako so stiki s slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu zelo dobri. Katedra za slovenski jezik podpira idejo slovenskega veleposlanika dr. Milana Orožna Adamiča o ustanovitvi slovenskega kulturnega centra v Zagrebu, saj bi s tem povečali možnosti za zaposlitev naših diplomantov, po drugi strani pa bi takšen center nudil podporo našemu študiju (kulturne prireditve, knjižnica, tečaji slovenščine …).

 

 

 

Poleg gostovanj učiteljev se je v zadnjih letih zelo povečalo število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi učiteljev slovenistov. K temu so zelo pripomogli lektorji s podpisom novih pogodb Erasmus Socrates s slovenistikami na tujih univerzah in s slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Tako odhajajo na slovenistike v tujino tudi študenti slavistike in slovenistike s slovenskih univerz, habilitirani učitelji iz Slovenije pa predavajo na tujih slovenistikah in pomagajo pri izvedbi študijskega programa. V preteklem študijskem letu so bile organizirane strokovne ekskurzije v Slovenijo, ki so bile delno financirane s strani STU, večinoma pa s sponzorskimi sredstvi (le-ta so pridobili učitelji in študentje): skupna 4-dnevna ekskurzija iz Padove, Rima in Vidma, ekskurzije študentov in učiteljev iz Bratislave in Nitre, Beograda, Tübingena, Zagreba.

 

Lektorji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu večkrat gostje radijskih oddaj RTV Slovenija, glavna medijska pozornost pa je bila osredotočena na čas od približno 18. do 30. novembra 2006, ko je potekal projekt Svetovni dnevi slovenske literature. Ves čas trajanja projekt je bil le-ta v obliki prispevkov prisoten na nacionalnem radiu in televiziji, pri poročanju so sodelovala dopisništva iz tujine. Medijska pozornost je bila velika tudi v času novoletnega srečanja 22. in 23. decembra, ko je za lektorje slovenščine v Vili Podrožnik pripravil sprejem minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan, v Društvu slovenskih pisateljev pa je predsednik Vlado Žabot pripravil srečanje lektorjev s pisatelji.

 

 

 

Na lektoratih so bili v študijskem letu 2006/07 učitelji izredno dejavni na področju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo. V okviru programa STU smo zelo uspešno izvedli projekt Svetovni dnevi slovenske literature (SvDSL), s katerim smo povezali slovenistike po svetu in promovirali slovensko kulturo, literaturo in jezik pri širši mednarodni publiki. V sodelovanju z učitelji STU je na 53 tujih univerzah hkrati gostovalo 38 slovenskih ustvarjalcev z najboljšim literarnim opusom: učitelji so s študenti prevajali literarna dela gostujočega avtorja, organizirali literarne večere, izšla je tudi publikacija Almanah Svetovni dnevi slovenske literature s pregledom sodobne slovenske literarne ustvarjalnosti v zadnjih 15 letih v slovenskem in angleškem jeziku. Literarnih večerov se je udeležilo preko 3000 ljudi po svetu, pri organizaciji je sodelovalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Sredstva za projekt smo pridobili s prijavami na razpis Ministrstva za kulturo in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter z Ministrstva za zunanje zadeve, ki je pri projektu sodelovalo tudi organizacijsko. V zahvalo za promocijo in sodelovanje pri projektu so v Društvu slovenskih pisateljev v letu 2007 zbirali knjige za lektorate.

 

22. decembra 2006 smo organizirali okroglo mizo Poslovanje v tujini s slovenščino – zakaj pa ne?, na kateri je potekala razprava o možnostih sodelovanja z gospodarstvom in s predstavništvi slovenskih podjetij v tujini. Pri posvetu so sodelovali dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve, gospa Polonca Miklavc Valenčič z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, mag. Jan Stanovnik z Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, dr. Agnieszka Będkowska Kopczyk, profesorica slovenščine na Tehnično-humanistični akademiji v Bielsko Biała na Poljskem, mag. Marjana Jazbec, direktorica kadrovskega sektorja v Mercatorju, d. d., dr. Božidar Jezernik, dekan Filozofske fakultete, dr. Simona Kranjc, predstojnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta, dr. Alojzija Zupan Sosič, predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah, Filozofska fakulteta, učitelji slovenščine na tujih univerzah in koordinatorici programov Slovenščina na tujih univerzah in Tečaji slovenščine mag. Mojca Nidorfer Šiškovič in mag. Jana Zemljarič Miklavčič.

 

 

Študenti so z lektorico Sašo Poklač v Bratislavi in Nitri že v poletnih mesecih prejeli knjigo pravljic Ferija Lainščka z naslovom Mislice in jo za Svetovne dneve slovenske literature prevedli v slovaški jezik. Ob finančni podpori tovarne zdravil Krka in moralni podpori slovenskega veleposlaništva na Slovaškem je knjiga z naslovom Myšlienôčky izšla v začetku decembra 2006. Novembra so v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature v Bratislavi in Nitri gostili Ferija Lainščka in Vlada Kreslina. Projekt so začeli s filmom Halgato, ki so ga predvajali v obeh mestih. Sledila sta dva literarna večera, ki sta bila zelo dobro obiskana (več kot 150 obiskovalcev v Bratislavi in Nitri). Vse to je potekalo ob podpori slovenskega veleposlaništva na Slovaškem in pod pokroviteljstvom veleposlanice gospe Maje Lovrenčič Svetek ter pomoči Edvina Skrta z veleposlaništva. Že četrto leto zapored smo na Filozofski fakulteti v Bratislavi pripravili Slovanski večer. V dopoldanskih urah je potekala predstavitev vseh slovanskih jezikov. S svojim panojem, stojnico in publikacijami Centra za slovenščino so predstavili slovenski (knjižni) jezik. Decembra je izšla knjiga desetih pravljic Ferija Lainščka, ki so jo prevedli študenti slovenskega jezika. Študentka Terézia Benejová je otrokom drugega razreda dveh osnovnih šol prikazala pravljico Ignacija in njen angel. Aprila je lektorica Saša Poklač organizirala 4-dnevno ekskurzijo v Slovenijo, ki se jo je udeležilo 45 študentov iz Nitre in Bratislave. V Brnu so bili na fakulteti organizirani filmski večeri, ki so jih študenti redno obiskovali. V zimskem semestru so si ogledali filme V leru, Rezervni deli, Pod njenim oknom, Ruševine, Slepa pega.V okviru Svetovnih dni slovenske literature so v Brnu gostili letošnjega Prešernovega nagrajenca in prejemnika nagrade kresnik Milana Deklevo. Na literarnem večeru so študenti v dvournem programu predstavili avtorja in se z njim pogovarjali ter prebrali odlomke prevodov iz njegovega bogatega ustvarjalnega opusa – poezije, proze, esejistike in mladinske literature. Zelo so se potrudili pri dramatizaciji prevodov mladinskih del. K dogajanju sta svoje dodala tudi džezovski pianist Tomaš Vesely in pogostitev vseh prisotnih s kozarčkom slovenskega vina ter z različnimi prigrizki, ki so jih pripravili študenti slovenščine. V Brnu so se decembra z enodnevno znanstveno konferenco spomnili stoletnice rojstva Otona Berkopca, v okviru katere je izšel zbornik s prispevki o našem rojaku, literarnem zgodovinarju in prevajalcu. Študenti slovenščine so na konferenci, ki je potekala na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu, aktivno sodelovali v predstavitvah prispevkov in debatah. Ob tej priložnosti je Tilen Peče z veleposlaništva RS v Pragi podelil zahvalo slovenistu Viktorju Kudělku za njegovo raziskovalno delo v literarnem in kulturnem prostoru. Lani so bili na Večer južnoslovanskih kulturprvič povabljeni tudi slovenisti in vabilu so se z veseljem odzvali. Osnovni namen takšnih večerov je spoznavanje kulturnih in kulinaričnih posebnosti posameznih dežel. Na prireditve naj bi gostje prišli v nošah. Tako je lektorica s študenti kar sama naredila slovenske noše, na dan prireditve pa so se potrudili in skuhali kar nekaj slovenskih tradicionalnih jedi: matevža, (zabeljene) ajdove žgance, bujto repo, od sladic pa zlevenko ter pecivo, imenovano domači prijatelj. Vse jedi smo »opremili« s prevodom v češčino ter s pregovori, ki so povezani s hrano. Zbranim so zapeli slovensko (ljudsko) pesem ter zaplesali. Z jedmi so navdušili ne le goste, ampak tudi novinarko literarnega časopisa Na vychod, ki jih je prosila, naj o slovenski kuhinji napišejo članek. Projekt Ne čakaj na maj je bil filmsko-gledališko obarvan. Na Filozofski fakulteti MU sta bili dve predavanji: Slovenski film od osamosvojitve do danes, ki ga je pripravila lektorica, in predavanje mag. Liborja Doležana Slovenska gledališka umetnost. Po predavanjih je sledila gledališka delavnica. Vrhunec festivala se je zgodil v četrtek, ko so v literarni kavarni Skleňená louka imeli literarno-glasbeni večer. Maja je potekalo v Belih Karpatih 1. češko-slovensko srečanje, ki so ga skoraj v celoti organizirali študenti (4. letnika) sami. Udeležili so se ga ostali študenti slovenščine, nekaj slovenskih bohemistov, nekaj tukajšnjih že diplomiranih slovenistov ipd. Sodelovala je skupina Snežet in štirje slovenski pesniki Cvetka Bevc, Stanka Hrastelj, Marcell Potocco ter Novica Novakovič, nato pa je sledila predstavitev prevoda v češčino kratke proze Nejca Gazvode Vevericam nič ne uide (knjigo sta prevedli študentki 4. letnika MU – Alena Horačkova ter Dagmar Sekotova). Ker je bila prireditev med študenti dobro sprejeta, se bo v podobni (oziroma razširjeni) obliki gotovo odvijala tudi naslednje leto ... V Bruslju in Louvain-La-Neuvu so organizirali gostovanje pesnice Lucije Stupice na ULB-ju in ILV-ju v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature ter literarni večer v Slovenski hiši v Bruslju. V Budimpešti so si ogledali dramo Matjaža Zupančiča Vladimir, sesrečali z avtorjem (bralna uprizoritev odlomkov iz drame Hodnik), si ogledali film Vesna, priredili proslavo Prešernovega dneva ter organizirali okroglo mizo o položaju slovenistike v madžarskem višjem in visokem šolstvu, pri kateri so sodelovali: Ladislav Lipič, Angelina Trajkovski (veleposlaništvo RS), Ibolya Dončec, Elizabeta Bernjak (Pedagoška akademija Dániela Berzsenyija, Sombotel), Emil Tokarz (Tehnično–humanistična akademija, Bielsko–Biała), Marko Jesenšek (Univerza v Mariboru), Tamás Dezső (dekan filozofske fakultete ELTE), István Nyomárkay, Janusz Bańczerowski, István Lukács in lektor Mladen Pavičič (Univerza v Ljubljani in Inštitut za slovanske jezike ELTE). Junija je bilo srečanje s Tomislavom Vrečarjem, Igorjem Brlekom, Matjažem Pikalom in Zsoltom Lukácsem. V Bukarešti so prav tako sodelovali pri Svetovnih dnevih slovenske literature in pripravili literarni večer ter film z Miho Mazzinijem. V Gdansku smo organizirali predstavitev 10-dnevne ekskurzije po Sloveniji in Poletnega seminarja slovenskega jezika v obliki predavanja na univerzi, novembra pa so sodelovali pri Svetovnih dnevih slovenske literature in gostili Aleša Čara, Aleša Štegra in Mitjo Čandra. Postavili so dvojezično spletno stran Čar Slovenije , ustanovili znanstveni krožek »Czar Słowenii« ter organizirali Dneve balkanske kulture v Gdansku. Vse prireditve in aktualni dogodki se nahajajo na zgoraj omenjeni spletni strani. V Gentu so v okviru sodelovanja pri projektu Svetovni dnevi slovenske literature gostili Lucijo Stupica, aprila 2007 je lektor mag. Pavel Ocepek skupaj s študenti celotnega oddelka za tradicionalni slavistični dan pripravil gledališko predstavo A. P. Čehova Na široki cesti (Langs de grote weg). Skupaj z lektorjevo pomočjo je študent W. Peynsart nadgradil dramsko besedilo z dodatnimi monologi. Lektor je podpisal režijo, scenografijo in luč omenjene gledališke predstave, vaje so potekale skoraj dva meseca. Predstava je doživela na velik odmev v univerzitetnem okolju in Gentu, kajti v dveh večerih si je gledališki dogodek ogledalo več kot tristo ljudi, med njimi tudi ambasador Republike Slovenije v Belgiji Borut Trekman. Lektor in študenti slovenščine so s pomočjo Urada vlade RS za informiranje in Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju ob zaključku študijskega leta študente prvega letnika obdarili z darilnimi vrečkami, v katerih so bili poleg reklamnih turističnih zgibank tudi zemljevid Slovenije, kemični svinčniki, trak za ključe, DVD s predstavitvenim filmom o Sloveniji in pismo Študent študentu, v katerem so študenti svojim bodočim kolegom predstavili Slovenijo in slovenščino. Namen akcije je bil seznaniti in pritegniti ter posledično povečati število študentov slovenščine. Lektor je s pomočjo Urada vlade RS za informiranje in mesečnega časopisa Slovenia Info dvakrat mesečno na oglasni deski vse prisotne seznanjal z objavami aktualnih političnih, gospodarskih in kulturnih prispevkov iz Slovenije. Slavistiko univerze v Göteborgu je v okviru Svetovnih dni slovenske literature obiskal Andrej Blatnik. V Gradcu so priredili gostujoče predavanje dr. Matjaža Kmecla Pridigar Janez Svetokriški, literarni večer s Frančkom Rudolfom, celodnevni slovenistični simpozij z naslovom Z obrobja v osredje. V okviru Svetovnih dni slovenske literature je v Gradcu gostoval slovenski pisatelj Andrej E. Skubic, gostujoče predavanje Korpus govorjene slovenščine je imela dr. Jana Zemljarič Miklavčič, organizirali so slovenske filmske večere, celodnevni izlet študentov slovenščine na »slovenski« Dunaj, literarni večer z Marjanom Pungartnikom in prireditev Slovenska graška jesen. V Hamburgu je lektorica Monika Pemič nadaljevala s projektom Slowenisch Lernen – slovenščina na spletu za nemško govoreče, ki zdaj obsega 10 lekcij. Tako je najvažnejši del slovničnih vsebin predstavljen v nemščini in na voljo v digitalni obliki na internetu. Kot prva lektorica na slavističnem oddelku hamburške univerze je začela z vključevanjem novih medijev po metodi blended learning. Za postavitev projekta Slowenisch Lernen ji je uspelo pridobiti sredstva STU, Urada RS za Slovence po svetu ter Ministrstva za kulturo. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature je lektorica na univerzi organizirala gostovanje Matjaža Pikala. Prevodi odlomkov iz njegovih del Modri e, Evropa 2000 in Drevored ljubezni in vojne, ki so jih hamburški študentje pripravili ob avtorjevem gostovanju, so izšli pri založbi Beletrina, na voljo pa so tudi na spletu. V marcu in aprilu je bil na Inštitutu za slavistiko univerze v Hamburgu izveden razpis in natečaj za najboljši prevod izvlečkov iz romana Nine Kokelj Milovanje. Sodelovalo je pet študentov, trije med njimi so se uvrstili v mednarodno delavnico, ki bo potekala v novem študijskem letu. Od maja dalje so potekale priprave na prevajalsko delavnico, namenjeno vsem študentom univerz na nemškem govornem področju ter germanistom v Sloveniji. Med skoraj tridesetimi prijavljenimi študenti sta lektorica Monika Pemič in dr. Erwin Köstler izbrala 12 najboljših. V okviru lektorata so si v hamburški Kunsthalle ogledali razstavo Črni kvadrat, v kateri so bila predstavljena dela skupine Irwin (navezava na seminar Slovenska kultura in zgodovina), v poletnem semestru pa več videofilmov in dokumentarcev (NSK režiserja Michaela Bensona, Cesta bratstva in enotnosti Maje Weiss, Kruh in mleko). V okviru sprememb na hamburški slavistiki, ki jih je sprožil prihod prof. dr. Bernharda Brehmerja, so začeli postopek za ustanovitev Slovenske čitalnice v Hamburgu, ob zaključku leta pa so priredili že tradicionalni večer slovenske kuhinje (ričet in gibanica). V Katovicah so se vključili v literarni projekt Svetovni dnevi slovenske literature, v okviru katerega so gostili pisatelja (in predsednika Društva slovenskih pisateljev) Vlada Žabota. V modnem katoviškem klubu so lektor Andrej Šurla in študenti pripravili dobro obiskan literarni večer, za katerega so študenti prevedli izbrane odlomke romana Sukub in literarnozgodovinska ter teoretična besedila iz Almanaha. Dr. Bożena Tokarz je pripravila predavanje o pisatelju in njegovem opusu, zbor študentk je zapel nekaj slovenskih ljudskih napevov, Vlado Žabot pa je izčrpno odgovarjal na vprašanja publike ter predaval o slovenskih ljudskih vražah in običajih. Z večjo skupino študentov in sodelavcev-slovenistov se je lektor v Krakovu udeležil odprtja razstave o arhitekturi Jožeta Plečnika in konference o poljski in slovenski kulturi. Nekaj študentov je pomagalo pri izvedbi tradicionalne poljsko-slovenske prireditve Piknik w Pszczynie, ki ga ob slovenskem državnem prazniku konec junija pripravlja katoviški častni konzul republike Slovenije Mieczysław Barański. V Krakovu so v okviru Svetovnih dnevov slovenske literature prav tako gostili Vlada Žabota, ki je najprej na Inštitutu za slovansko filologijo v slovenščini predaval o slovenski in slovanski mitologiji, zvečer pa je imel literarno branje v popularnem študentskem klubu Pod Jaszczurami. Program je povezovala in prevajala lektorica Bojana Todorović. Uvodno predavanje o Žabotovi ustvarjalnosti je pripravila dr. Bożena Tokarz s Šlezijske univerze. Med občinstvom so prevladovali študenti in diplomanti krakovske slavistike, prišli so tudi Katarina Šalamun Biedrzycka, slovenist prof. dr. Emil Tokarz ter lektor Andrej Šurla iz Katovic, bilo pa je tudi nekaj drugih gostov, skupaj skoraj 50. Večer je potekal v slovenščini in poljščini. Študenti so prevedli odlomke iz zahtevnega romana Volčje noči. Pri prevodih so se zelo potrudili, saj gre za jezikovno zelo zahtevnega avtorja, sami pa so se slovenščine učili komaj dobro leto. Decembra so študenti z lektorico obiskali konferenco Krakov in Ljubljana ter mit Srednje Evrope, na kateri so sodelovali slovenski in poljski referenti in je bila uvod v razstavo Jože Plečnik, arhitekt in vizionar. Decembra je bila tudi obletnica lektorata slovenskega jezika na Jagelonski univerzi v Krakovu, ki poteka kontinuirano od 1961, njegovi začetki pa segajo v leto 1925. Lektorica je s študenti pripravila pesniški večer, posvečen ustvarjalnosti dveh bivših lektorjev, Katarine Šalamun Biedrzycke in Toneta Pretnarja. Predstavili so njuno delo in ustvarjalne dosežke na področju literarne vede in prevajanja, udeleženci večera pa so lahko slišali tudi recitacije izbranih poljskih oziroma slovenskih pesmi ter njihovih prevodov v slovenščino in poljščino. Ob tej priložnosti so pripravili tudi knjižico, v katero so uvrstili članek o zgodovini lektorata ter bliže in bolj živahno predstavili izbrane lektorje s fotografijami, njihovimi dosežki in publikacijami. Omenili so tudi pomembnejša slovenistična dela, nastala na Jagelonski univerzi, in se dotaknili tudi sedanjega stanja lektorata. Večera se je udeležil veleposlanik RS Jožef Drofenik in predstojnik Instituta za slovansko filologijo dr. Jacek Baluch. O obletnici krakovskega lektorata je decembra v obsežnem članku poročal dnevnik Delo v Književnih listih. Lektorica Bojana Todorović se je udeležila podelitve nagrad 13. festivala Etiuda & Anima, ki predstavlja študentske in animirane filme. Na njej je nastopila kot predstavnica Univerze v Ljubljani in prevzela priznanje, ki ga je dobil slovenski film Quick View režiserja Matjaža Ivanišina, študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Marca se je lektorica skupaj s študenti udeležila literarnega večera z Janijem Virkom v klubu Lokator, ki je bil organiziran ob izidu poljskega prevoda romana Smeh za leseno pregrado. Srečanje je vodila pesnica Ewa Sonnenberg, potekalo je v slovenščini in poljščini. Občinstvo je bilo raznoliko, med njimi pa je bilo veliko ne samo slovenistov, ampak tudi Slovencev. Knjigo je izdala založba Czarne, ki izdaja zlasti literaturo manj znane Evrope (srednje, vzhodne, jugovzhodne), in ob tem s promocijskimi izvodi knjige in obveščanjem medijev dobro organizirala promocijo z literarnimi večeri po celi Poljski. Marca 2007 je bil v klubu Flower power Slovenski večer, zabava za študente ljubljanske polonistike, ki so prišli na ekskurzijo, študente krakovske slavistike in druge v Krakovu živeče Slovence. Zabavo so organizirali študenti iz Ljubljane, ki so bili v Krakovu kot štipendisti. Aprila je na Oddelku za slovansko filologijo potekalo srečanje s prevajalko slovenske in poljske književnosti Katarino Šalamun Biedrzycko, ki ga je lektorica s študenti pripravila ob izidu njenega prevoda pomembne poljske drame z začetka 20. stoletja Svatba Stanislawa Wyspianskega. Maja 2007 je potekala tradicionalna dvodnevna prevajalska delavnica, ki jo je organiziral študentski krožek univerze v Bielsku Białi, na kateri je lektorica sodelovala kot mentorica skupine za slovensko prozo skupaj z dr. Agnieszko Będkowsko Kopczyk. Prevajali in obravnavali so besedila Maje Novak, Andreja Skubica in Mihe Mazzinija. Maja 2007 je v Krakovu potekala projekcija kratkih filmov študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki jo je lektorica organizirala v klubu Lokator. Po prikazu filmov se je nadaljeval živahen pogovor med režiserjem Slakom in občinstvom. V Lizboni je okviru Svetovnih dni slovenske literature lektorica Mateja Rozman organizirala portugalsko-slovenske večere s pesnico Tajo Kramberger. Februarja je lektorica soustanovila mednarodno organizacijo CompaRes. Je članica predsedniškega odbora in predsednica odbora te portugalsko-slovenske zveze v okviru univerze, kar pripomore (in bo tudi v prihodnje) k večji uveljavljenosti slovenskega jezika in kulture v okviru lizbonske univerze. Ob slovansko-iberskem kongresu Univerze v Lizboni je lektorica organizirala otvoritveni večer s slovenskimi legendami, maja so na njeno pobudo v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom s pesnikom Branetom Mozetičem, pesnico Tajo Kramberger in predsednikom portugalskega kluba PEN Casimirjem de Britom organizirali večere slovenske poezije v Casi Fernando Pessoa v Lizboni in v Clube Literário v Portu. Pri organizaciji so sodelovali tudi Maria João Reynaude, slovenski častni konzul Francisco Calheiros, Casa Fernando Pessoa in Clube Literário. Skladatelj Lado Jakša je poskrbel za glasbeno spremljavo in vizualno predstavitev Slovenije. Kulturni dogodek z Branetom Mozetičem, Tajo Kramberger in Ladom Jakšo je bil precej odmeven. Poleg objave v drugih časopisih je bil objavljen tudi v Delu in  znani portugalski reviji Primeiro de Janeiro. Konec maja 2007 je bila na obisku v Lizboni skupina sedmih slovenskih pisateljev, dogodek v Grémio Literário je organiziralo slovensko veleposlaništvo, dogodek v Portu pa slovenski častni konzul Francisco Calheiros. Pred začetkom semestra 2007/08 je lektorat posnela tudi slovenska nacionalna televizija. V Lodžu je lektor Aleksander Križ januarja sodeloval pri Jezikovni praksi za študente sloveniste v Karolinowu ter pri različnih dejavnostih slavistike v okviru Znanstvenega krožka. V Londonu je lektorica v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature organizirala literarni večer s Polono Glavan, pri dogodku je organizacijsko sodelovala slovenska ambasada. Veliko študentov, ki obiskujejo tečaje slovenščine, se je včlanilo v slovensko-britansko društvo, kjer aktivno sodelujejo. V okviru lektorata v Moskvi so potekali ogledi predvsem sodobnih slovenskih filmov, v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature pa je bil gost na moskovski slovenistiki pesnik Tone Pavček. V zvezi z njegovim gostovanjem je lektorica Katarina Ogrinc organizirala prevajanje nekaj njegovih pesmi v ruščino (prevajale so jih študentke 2. letnika rednega študija) in srečanje pesnika s študenti in drugimi predavatelji na Katedri za slovansko filologijo, kjer je imel o položaju pesništva in pesnika strokovno predavanje Tone Pavček. Literarni večer je bil organiziran na Veleposlanistvu RS v Moskvi, poleg tega pa je lektorica organizirala tudi intervju s Pavčkom v ruski literarni reviji Inostranka. Sodelovala je pri organizaciji kulturnega programa ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika na Veleposlaništvu RS v Moskvi, kjer so izbor Prešernovih pesmi recitirale študentke 2. letnik študija slovenistike. Lektorica je organizirala tudi gostovanje slovenskega umetnika Andreja Rozmana – Roze, ki je podelil priznanja Bralne značke slovenskim otrokom in obenem uprizoril monokomedijo Kabarete Simplozij. Organizacijo njegovega gostovanja so ji s sponzorskimi sredstvi omogočila predstavništva slovenskih podjetij v Moskvi. V Münchnu je lektorica v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature organizirala gostovanje Kajetana Koviča, poleg tega so na lektoratu potekali filmski večeri za slušatelje in dramski krožek. V Nottinghamu je lektorica Ivana Petric Lasnik sodelovala pri snemanju dokumentarnega filma o Janku Lavrinu Ves slovenski, ves ruski, ves slovenski, ves svetovljanski režiserke Ane Nuše Dragan. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature je organizirala prevajalsko delavnico in literarni večer s Polono Glavan. Poleg tega so na oddelku celo leto potekali filmski večeri (predvajanje slovenskih, ruskih, hrvaških, srbskih, poljskih filmov). V Novem Sadu je lektor Željko Marković v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature organiziral gostovanje Borisa A. Novaka, ter sodeloval pri organizaciji gostovanja slovenskih pisateljev Ferija Lainščka, Maje Novak in Lucije Stupice. V Padovi je lektorica s študenti enkrat na mesec organizirala popoldneve slovenskega filma. Ogledali so si 5 filmov: Delo osvobaja, Od groba do groba, Stereotip, Kekec in Srečno Kekec. Študentje so filmske večere precej redno obiskovali. Marca 2007 so z lektorjema iz Rima in Vidma za študente organizirali 4-dnevno ekskurzijo v Slovenijo, kjer so med drugim obiskali Cankarjevo rojstno hišo, v prostorih Društva slovenskih pisateljev imeli literarni večer s Cirilom Zlobcem, obiskali RTV Slovenija, Center za slovenščino, si ogledali Maribor, Celje, nato pa se z gondolo povzpeli še na Pohorje. Skupaj z lektorjema iz Rima in Vidma so izdali zbornik o študiju slovenščine na italijanskih univerzah z naslovom Lettorato di sloveno nell'anno accademico 2006/07. V začetku oktobra 2006 so s študenti promovirali študij slovenščine, saj so na vseh pomembnejših točkah, kjer se zbirajo bodoči študenti, delili zbornike, reklamni material in prospekte o Sloveniji ter tako skušali prepričati čim več študentov, da bi se odločili za študij slovenščine. Promocija je bila uspešna, saj so imeli letos spet večji vpis v 1. letnik. Organizirali so Svetovne dneve slovenske literature in v Padovo povabili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Vse od začetka študijskega leta je 6 študentov v italijanščino prevajalo odlomke iz Pahorjeve kratke proze, organizirali so Pahorjevo predavanje in literarni večer v znani padovanski knjigarni. Na literarni večer je poleg pisatelja in študentov prevajalcev prišlo veliko drugih študentov, profesorjev, novinarjev in Slovencev, živečih v Padovi. Vsi so bili navdušeni nad Pahorjevimi komentarji prevodov, tako da se je razvila prava debata o prevajanju. Ta projekt je bil zelo uspešen, saj so imeli študentje možnost prevajati in nato slišati mnenje avtorja. V Parizu je na Inalcu predavala o sodobni slovenski dramatiki dr. Mateja Pezdirc Bartol s slovenistike na FF v Ljubljani. V okviru svetovnih dnevov slovenske literature je bil gost pesnik Tomaž Šalamun. Študij slovenščine je bil spomladi predstavljen na dnevu odprtih vrat Inalca ter maja na kulturnem dnevu. Obakrat je imela slovenistika svoj prostor s predstavitvenimi brošurami in lektorico ter študenti. V Permu je lektorica Elena Balašova organizirala nastop študentov na Dnevu slovanske kulture, organizirane so bile študentske izmenjave na FF v Ljubljani in Permu, v okviru katerih so organizirali izlete. Sodelovali so pri projektu Svetovni dnevi slovenske literature, pri njih pa je gostoval Andrej Morovič. Za obisk veleposlanika RS g. Andreja Benedejčiča na Permski univerzi pa so priredili literarno predstavo. V Pragi so v okviru Svetovnih dni slovenske literature gostili Milana Deklevo, in sicer na literarnem večeru, kjer so ga predstavili. Študenti so brali prevode njegove proze, poezije in dramatike v češčino, sledila je pogostitev sodelujočih in gostov, naslednji dan pa je bil z omenjenim avtorjem organiziran pogovor študentov in učiteljev slovenistike. Januarja so organizirali literarni večer praških slovenistov v spomin na umrlega prevajalca dr. Františka Benharta, marca je imela za študente slovenistike na FF UK v Pragi predavanje Elektronska poslovna komunikacija: pišemo ali govorimo? mag. Mojca Nidorfer Šiškovič. Aprila je lektorica dr. Jasna Honzak Jahić organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo praških slovenistov na Dunaj, kjer so spoznavali slovenski Dunaj. Ekskurzijo so naslovili Od Jerneja Kopitarja do sodobnosti. Junija so organizirali dvodnevni mednarodni strokovni kolokvij Zofka Kveder (1874-1926) – strokovno srečanje slovenistov z univerz iz Prage, Brna, Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove gorice, ki je potekalo v prostorih Slovanske knižnice Narodne knjižnice ČR v Pragi. Referati, predstavljeni na strokovnem kolokviju, bodo natisnjeni v zborniku, ki je v pripravi za tisk Zofka Kveder (1874-1926). V Regensburgu je v okviru Svetovni dni slovenske literature nastopil Marko Sosič. Organizirali pa so tudi filmski večer z ogledom filma Šelestenje. V Rimu je lektor mag. Uroš Urbanija organiziral literarni večer s pisatelji Sodobnosti (Flisar, Marc, Šarotar, Novak). S študenti je pripravil zaključni večer slovenistike ob koncu semestra, marca organiziral štiridnevno ekskurzijo v Slovenijo, v maju pa srečanji s pisatelji Društva slovenskih pisateljev (V. Žabot, B. A. Novak) in zaključni slovenistični večer ob koncu semestra. V Sankt Peterburgu je lektorica Ana Bodrova v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature organizirala literarni večer in gostovanje Draga Jančarja. V Skopju sta v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature na Filološki fakulteti ,,Blaže Koneski" gostovala Alojz Ihan in Suzana Tratnik. Dr. Lidija Arizankovska (vodja slovenisične katedre) je organizirala gostovanje prodekana Filozofske fakultete v Ljubljani prof. dr. Valentina Bucika ob 60. obletnici Filološke fakultete ,,Blaže Koneski" decembra 2006, dr. Lidija Arizankovska pa je gostovala na Univerzi Karla-Franca v Gradcu v Avstriji preko Ceepusovega programa na Oddelku za slavistiko in imela na slovenistiki cikel predavanj. Preko Ceepusovega programa sta v Skopju gostovali dr. Namita Subiotto in dr. Đurđa Strsoglavec z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, v Skopju je bila na izmenjavi slovenska študentka s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je opravljala študijske obveznosti ter sodelovala pri organizaciji slovenskega večera. Sodelovanje z Univerzo v Ljubljani in Centrom za slovenščino je še razširjeno s sodelovanjem v Tempusovem projektu ob ustanovitvi Centra za testiranje in certificiranje v makedonščini. Maja 2007 je dr. Lidija Arizankovska organizirala Slovenski večer, na katerem so se predstavili študenti slovenskega jezika na Filološki fakulteti ,,Blaže Koneski" z bogatim programom iz slovenske poezije in proze ter s slovenskimi pesmimi. Gostje so bili poleg rektorja skopske univerze tudi člani Slovenskega veleposlaništva v Republiki Makedoniji, člani slovenskega združenja ,,France Prešeren" v RM oz. Skopju itd. V letošnjem programu je sodeloval tudi pevski zbor slovenskega združenja ,,France Prešeren". Na Ohridu je bila od 12. do 15. septembra 2007 organizirana 3. makedonsko-slovenska znanstvena konferenca z naslovom Makedonsko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze. Potekala je v organizaciji Filološke fakultete ,,Blaže Koneski" v Skopju, predsednica Odbora je bila dr. Lidija Arizankovska. Znanstvena konferenca v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani (z Oddelkom za slovenistiko in Oddelkom za slavistiko; udeleženci so bili pa ne le s Filozofske Univerze v Ljubljani temveč tudi s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru; skupaj 33 referentov) je bila zelo uspešna. V Sombotelu so na Katedri za slovenski jezik in književnost v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature organizirali literarni večer, katerega gost je bil pesnik Milan Vincetič. Pripravili so predavanje o recepciji sodobne slovenske književnosti na Madžarskem (prevodi sodobnih slovenskih pesnikov v madžarščino), organizirali ekskurzijo Po poteh Avgusta Pavla ter odprli spominsko sobo Avgusta Pavla na Visoki šoli DB v Szombathelyu. Študenti so priredili slovenski dan (glasbena in kulinarična prireditev), pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, organizirali simpozij VIII. mednarodni slavistični dnevi ter objavili zbornik prispevkov s simpozija. O naših prireditvah so poročali slovenski mediji na Madžarskem in v Sloveniji ter madžarski mediji. V Tokiu so v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature v japonščino prevedli pesmi in noveleto Vinka Mőderndorferja v japonščino in organizirali predavanja ter projekcijo njegovega filma Predmestje na TUFS in Univerzi v Tokiu. Predstavnica veleposlaništva se je udeležila projekcije filma in za Vinka Möderndorferja organizirala obisk kabuki tradicionalnega gledališča. Dr. Zoltan Jan v Trstu je bil mentor oziroma somentor pri podiplomskem študiju (znanstvena oziroma tretja stopnja) štirim študentom. Sodeloval je v habilitacijskih postopkih na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Univerzi na Primorskem in pri pripravi podiplomskega programa Slang master, pri katerem sodelujejo univerze v Celovcu, Gradcu, Trstu, Mariboru, Sombotelu, Budimpešti in Bielsko Białi. Napisal je besedila za štiri samostojne radijske oddaje Trojna spirala programa ARS (http://www.rtvslo.si/ars/content.php?id=34), sredi novembra je bila oddaja o študiju slovenistike v Trstu. Pripravil je tudi več literarnih večerov oziroma predstavitev knjig, imel referate na znanstvenih in strokovnih simpozijih, objavil več znanstvenih in splošnih člankov, lektoriral in souredil več knjig in samostojnih publikacij zamejskih Slovencev, pripravljal in jezikovno pregledal različna elektronska gradiva. Kot predstavnik učiteljev slovenščine na tujih univerzah sodeluje v organih Centra za slovenščino. V lektoratu so se vključevali v prireditve in dejavnosti drugih inštitucij. Študenti slovenisti se že med študijem aktivno vključujejo v kulturno življenje slovenske narodnostne skupnosti, oglašajo se kot dopis­niki v zamejskem tisku, sodelujejo pri tržaškem radiu in v jezikoslovnem raziskovanju, ki ga organizirajo druge ustanove; študenti višjih letnikov so tudi pripravniki na šolah s slovenskim učnim jezikom. Uspešno so se vključili v mednarodni projekt STU Svetovni dnevi slovenske literature, ko je v Trstu gostoval Andrej Brvar. Lektorica Ljudmila Cvetek Russi je sodelovala na javni predstavitvi slovenističnega študija na Filozofski fakulteti, kjer so študenti dobili ustrezne informacije o študijski ponudbi in predvidenih programih. O predstavitvi so poročali tudi mediji. Sodelovala je tudi pri projektu Svetovni dnevi slovenske literature, ki je potekal v organizaciji STU. Osrednja prireditev s predavanjem gostujočega pesnika Andreja Brvarja je potekala na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače, zanjo pa so tudi naši študenti prevedli nekaj pesmi v italijanščino in jih po pesnikovem predavanju tudi prebrali. Udeleženci srečanja so jih dobili v literarni mapi skupaj z almanahom, pripravljenim prav za ta projekt. Na Filozofski fakulteti je bil tudi pomemben in medijsko opažen dogodek predstavitev dvojezične antologije Pesniki dveh manjšin – Poeti delle due minoranze. Knjigo je pripravil in uredil prof. Miran Košuta, predstavitev pa je spremljala fotografska razstava in video mozaik s portreti pesnikov, ki so našli mesto v pesniškem izboru. Pomen tovrstne antologije je v pozdravnih besedah poudaril tudi dekan fakultete prof. Stefano de Martino. Študenti se udeležujejo tudi strokovnih srečanj in kulturnih dogodkov v organizaciji drugih ustanov na Tržaškem in se vključujejo v kulturno življenje slovenske skupnosti v Italiji, npr. kot dopisniki zamejskih časopisov, sodelavci slovenskega radia, dejavni člani kulturno-prosvetnih društev. Nekaj jih honorarno poučuje na slovenskih šolah v zamejstvu, kar je zanje koristna delovna izkušnja, ki pa običajno vpliva na trajanje njihovega univerzitetnega študija. Na Visoki šoli za prevajalce in tolmače je lektorica mag. Rada Lečič pripravila gostovanje Andreja Brvarja ter Pavleta Merkuja. Slednji je predstavil svojo novo knjigo Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu (o obeh srečanjih so pisali tako v Delu kot v Primorskem dnevniku). Svojo zadnjo knjigo je pri njih predstavila Marta Verginella, s študenti pa so si občasno ogledali tudi kak slovenski film. V Tübingenu je lektorica Mojca Šoštarko sodelovala pri projektu STU Svetovni dnevi slovenske literature. Obiskal jih je pesnik Kajetan Kovič. Program obiska je vključeval sprejem pri predstojniku slavističnega oddelka, prevajalsko delavnico s študenti, literarni večer in skupni ogled Trubarjeve cerkve. O literarnem večeru je pisal lokalni časopis, branja pa se je udeležil tudi generalni konzul iz Münchna. Organizirali so redne filmske večere, na katerih so gledali slovenske filme (Odgrobadogroba, Kekčeve ukane, Outsider, Pesnikov portret z dvojnikom, Cesta bratstva in enotnosti, Delo osvobaja), ki so si jih sposodili na Filmskem skladu RS. Organizirali so brucovanje študentov lektorata slovenščine ter ekskurzijo v Slovenijo, ki se je je udeležilo deset študentov, habilitirani profesor in lektorica. V Varšavi so v okviru prireditve Svetovni dnevi slovenske literature, ki jo je organizirala STU, študenti skupaj z lektorico Jasmino Šuler Galos pripravili literarni večer, na katerem so sodelovali A. Šteger, A. Čar in M. Čander. Ob tej priložnosti so študenti izdali brošuro s prevodi besedil omenjenih avtorjev. Podobno brošuro, v kateri so bili prevodi naših študentov, je izdala tudi založba Beletrina. Drugi načrtovani literarni večer je odpadel zaradi žalovanja. Decembra so pripravili božično srečanje s peko potice in drugih tradicionalnih jedi, v sodelovanju z založbo Czarne so pripravili literarni večer ob izidu poljskega prevoda romana J. Virka Smeh za leseno pregrado. Aprila so študenti prikazali svoj film z naslovom 15 let samostojne Slovenije študentom Inštituta za zahodno in južno slavistiko. Na Inštitutu za zahodno in južno slavistiko je v okviru programa Erasmus s ciklom predavanj gostovala dr. Alojzija Zupan Sosič. Študenti in lektorica so sodelovali na Slovenskih dnevih, ki jih je pripravila Fakulteta za informatiko in družboslovje, ter na študentskih Dnevih slovanskih kultur v Lodžu. Študentka iz Varšave je imela referat z naslovom Praznovanje pomladi. Študenti so zavrteli tudi svoj film o kurentovanju na Ptuju. Maja so sodelovali na simpoziju Slovenija danes, ki so ga pripravili študenti Fakultete za sociologijo. Tudi v Vidmu so novembra potekali Svetovni dnevi slovenske literature, gostoval je pisatelj Marjan Tomšič. Za študente so organizirali štiridnevno ekskurzijo po vzhodni Sloveniji s postankom v Ljubljani (obiskali so tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik), konec aprila je dr. Fedora Ferluga Petronio s Fakultete za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu organizirala Simpozij o pesniku Goriških Brd, Alojzu Gradniku, na katerem se je zbralo precej predavateljev z videmske univerze, gostovali pa so tudi predavatelji iz Slovenije, predvsem s Filozofske fakultete. V začetku maja je v okviru prireditve Vicino/Lontano mesta Videm gostoval Drago Jančar, ki je predstavljal prevod svoje knjige Zvenenje v glavi v italijanščini, saj je bil eden od prevajalcev tudi profesor z videmske univerze dr. Roberto Dapit. Vseh teh dogodkov so se udeleževali tudi študenti slovenščine ter ostali sodelavci Oddelka za jezike in civilizacije vzhodne južne Evrope. Predstavitev študija slovenščine je izšla spomladi v Primorskem dnevniku. Kaže pa se vse večje sodelovanje med obema Filozofskima fakultetama v Vidmu in Ljubljani, saj sta v poletnem semestru študentom v Vidmu predavali predavateljici z Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Zaradi bližine Slovenije ima Videm veliko prednost, saj smo izkoristili možnost ogleda slovenske gledališke predstave v SNG Nova Gorica. V Vilni je lektor Žiga Rangus sodeloval pri Svetovnih dnevi slovenske literature, v okviru katerih je gostovala Nina Kokelj (kasneje je o gostovanju objavila članek v Nedelu). Ob obisku evropskega komisarja dr. Janeza Potočnika v Vilni se je lektor srečal z njim skupaj s študenti, v okviru Slovenskega vikenda je gostoval Andrej Rozman Roza (poleg njegove predstavitve, so imeli tudi prevajalsko delavnico, referat na temo Jožeta Plečnika in gledališko predstavo Andreja Rozmana Roze). Lektor je soorganiziral 5-dnevno strokovno ekskurzijo učiteljic in učitelja OŠ F. S. Finžgarja iz Lesc, Vilno je obiskala in tam nastopila amaterska gledališka skupina Drugi oder Prve scene. V Zagrebu so študenti skupaj z lektorico Andrejo Ponikvar iz slovenščine v hrvaščino prevajali besedila 10 slovenskih avtorjev za Revijo malih književnosti v organizaciji zagrebškega literarnega kluba Booksa in gradivo za Svetovne dnevne slovenske literature ter se ukvarjali s prevodom knjige Ferija Lainščka Mislice. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature so pripravili literarni večer z Nejcem Gazvodo, poročilo o dogodku je bilo objavljeno v publikaciji Slovenskega doma v Zagrebu, intervju z Nejcem Gazvodo pa v študentski reviji Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti Balkan Express. Sodelovali so na Reviji malih književnosti v organizaciji zagrebškega literarnega kluba Booksa (oktober 2006), študentski prevodi so bili objavljeni v publikaciji Revije in v časopisu Zarez. Organizirali so naslednji ekskurziji: enodnevni obisk Ljubljane s predavanjem na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ogledom razstave v Narodnem muzeju Slovenije in predstave Fužinski bluz v SNG Drama ter tridnevno strokovno ekskurzijo v Prekmurje. V okviru slednje so si ogledali rojstno hišo Miška Kranjca, Plečnikovo cerkev v Bogojini, Bukovniško jezero, lončarsko delavnico v Filovcih, film Halgato, obiskali so cigansko vas, kje so snemali film, se srečali s Ferijem Lainščkom, obiskali Otok ljubezni, Ljutomer, rojstno hišo Frana Miklošiča in ormoške vinske gorice. Gostujoči predavatelji na katedri za slovenski jezik so bili dr. Mihaela Koletnik s Filozofske fakultete v Mariboru, dr. s Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Monika Kalin Golob s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in dr. Alojzija Zupan Sosič s Filozofske fakultete v Ljubljani (cel semester). Poleg tega je bilo ob obisku Filozofske fakultete v Zagrebu organizirano srečanje slovenskih študentov slovenistike z Univerze na Primorskem.

 

 

 

Predsednica programa STU

Doc. dr. Alojzija Zupan Sosič lr.

 

Samostojna strokovna delavka programa STU

Mag. Mojca Nidorfer Šiškovič