Projekt je bil zasnovan kot proces in se je 25. novembra zaključil le formalno, saj so se marsikje povezave med fakulteto, avtorji, študenti, mediji in založbami šele vzpostavile in omogočile možnosti za individualne pretoke v prihodnosti. Povzetek o medijski odmevnosti in splošni uspešnosti projekta je vključen že v odstavku o medijih, na tem mestu navajamo literarne prispevke, ki so nastali kot rezultat projekta: knjižica z bolgarskimi prevodi, knjiga prevedenih pravljic F. Lainščka Mislice v slovaščino, dogovor za sodelovanje slovenskega in japonskega filmskega sklada, srečanje predstavnikov slovenskega in poljskega pisateljskega združenja (projekt 100 slovanskih romanov), poročilo na najpomembnejši madžarski kulturni spletni strani Litera.hu, oziroma prispevke v nastajanju: objave v literarni reviji Poëziekraut, madžarski literarni reviji, univerzitetnem časopisu v Brnu in študentski reviji Balkan express, prevod knjige v bolgarščino, prispevek za Bolgarski nacionalni radio, prevod knjige S. Tratnik in T. Šalamuna, brošura nemških prevodov pri založbi Beletrina, prispevek v univerzitetnih novicah v Würzburgu, študentskem časopisu Eslovenices v Lizboni, prispevki o študiju slovenščine v litvanskih medijih, dokumentarni film o Buenos Airesu ...

 Njihova pestrost priča o dvoplastnosti publike: večino je predstavljala študentska publika, pred katero so književniki nastopali s predavanji in prevajaskimi delavnicami, predvsem na matičnih oddelkih fakultete; širša publika pa se je udeležila kulturnih dogodkov v okviru projekta na univerzi ali izven njenih prostorov (literarni večeri, branje izvorne in prevedene literature, ogled filmov, gledališki in glasbeni dogodki ...).

 

 

Tako je študentsko občinstvo nihalo od 10 do 60 poslušalcev, odvisno od velikosti oddelka in števila vpisanih, medtem ko je bila širša publika številčnejša (okrog 60), največ (okrog 100) poslušalcev oz. gledalcev se je samo na večernih dogodkih npr. zbralo v Beogradu in Bratislavi.

V Barceloni so organizirali filmski cikel Svetovni dnevi slovenskega filma in ob tej priložnosti delili v katalonščino prevedene uradne brošure po vseh prostorih Filološke fakultete vključno s knjižnicami; obesili in razdelili so jih tudi po Universitat Autònoma de Barcelona in po Universitat Rovira i Virgili v mestu Tarragona, kjer potekajo študiji medijev. Poleg tega so vsi profesorji za slovansko filologijo obvestili svoje študente o slovenskem filmskem ciklu, tako da so pomagali z informacijami o slovenskem lektoratu. V Beogradu je oktobra 2005 potekala promocija Srbsko-slovenskega in slovensko-srbskega slovarja, novembra so organizirali Svetovne dneve slovenskega filma (poročilo v dnevnem časopisu Danas; v oddaji Put u reči, Radio-Beograd 2). V Bratislavi so si na začetku študijskega leta ogledali dve slovenski gostujoči gledališki predstavi, in sicer Moj ata socialistični kulak (celjsko gledališče) ter Nora Nora (kranjsko gledališče). V sodelovanju s Centrom in STU-jem so študentom omogočili brezplačen ogled gledališke igre Vinka Möderndorferja Mama je umrla dvakrat v gledališču v Trnavi. Novembra so v okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega filma v sodelovanju z veleposlaništvom v Bratislavi in slovaškim radijskim programom Devin pripravili tri filmske večere, ki so jih popestrili s pogovorom novinarke Soňe Koželove, v katerem je filmska kritičarka Jana Dudoková primerjala slovaško in slovensko filmsko produkcijo ter ju umestila v evropski filmski prostor. Filmski projekt so predstavili na spletnih straneh Radia Devín, predstavila ga je tudi Slovaška tiskovna agencija, v oddaji Maska, ki je na sporedu vsako sredo, je Soňa Koželová pripravila polurni pogovor z učiteljico in s kritičarko o projektu Svetovni dnevi slovenskega filma in slovenskem filmu. Obiskovalcev treh filmskih večerov je bilo okoli 200. Že tretje leto zapored so na Filozofski fakulteti v Bratislavi pripravili Slovanski večer. Prvi dan je potekala predstavitev slovanskih jezikov in držav. Slovenija in slovenščina sta bili predstavljeni na stojnici, kjer so si lahko obiskovalci ogledali publikacije Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dobili so reklamno gradivo o Sloveniji, v polurni projekciji pa so predstavili tudi Slovenijo. Večerni kulturni program je bil pravljično obarvan, saj so študenti odigrali igro Dvanajst mesecev, v kateri so se s svojim deležem predstavili študenti slovenščine in slovenski študenti, ki so bili v tem času na izmenjavi ERASMUS. Študente je z ogledom prireditve moralno podprla slovenska veleposlanica gospa Maja Lovrenčič Svetek. Obiskovalci univerzitetne avle pa so si cel teden ogledovali razstavo o Sloveniji in drugih slovanskih državah. Aprila je veleposlanica gospa Maja Lovrenčič Svetek obiskala Filozofsko fakulteto v Nitri, kjer se je srečala z dekanjo in s predstojnikom slovakistike. Študenti so v kratkem programu predstavili, kaj so se na lektoratu naučili, potem pa so v prijaznem vzdušju pripravili intervju z veleposlanico. Ko so na Oddelku za slovanske jezike praznovali 80-letnico bolgaristike, je Saša Poklač v zborniku sodelovala s prispevkom Splošna pomenska sorodnost slovaških in slovenskih predlogov. Učiteljica je sodelovala tudi na posvetu o slovenistikah na tujih univerzah, ki je oktobra 2005 potekal na Dunaju, ter na februarskih pogovorih dekanov ljubljanske in bratislavske Filozofske fakultete. Marca 2006 so v Dolenjskem listu objavili intervju s Sašo Poklač in predstavili delo lektorata. Lektorat slovenščine na FF Masarykove univerze v Brnu je obiskal slovenski veleposlanik na Češkem Drago Mirošič s svojim namestnikom Vojkom Kuzmo. Novembra so pripravili obisk pesnika Klemna Piska in Andraža Poliča, ki se je dopoldne odvijal na fakulteti. Obe tej priložnosti je študente pozdravil tudi slovenski veleposlanik Drago Mirošič, literarno-glasbeni dogodek pa je bil zvečer, ko sta pesnika nastopila v klubu Leitnerova v centru Brna. Med drugim so študenti v bogatem programu predstavili njune pesmi, ki so jih prevedli v češčino. V dveurnem programu je bilo več kot 80 ljudi navdušenih nad predstavljenim. Svetovni dnevi slovenskega filma so v Brnu potekali v študentskem kinu Art, prvega večera se je udeležil tudi slovenski veleposlanik. Ker so bili filmi predvajani v veliki dvorani, so študenti tretjega letnika v štirih skupinah prevedli predvajane filme v češčino. S študenti prvega letnika slovenščine so ob tej priložnosti v kinu Art predstavili Slovenijo, njene geografske, kulturne in etnološke značilnosti v vizualni obliki. V letnem semestru so bili vsak torek na Filozofski fakulteti MU predvajani slovenski filmi. Tako so študentje in tudi drugi imeli možnost videti naslednje slovenske filme: V leru, Carmen, Sladke sanje, Rezervni deli, Varuh meje, Poletje v školjki I, Ruševine. Filmski večeri so bili bogato obiskani. rekordno število obiskovalcev (od 130 do 180 ljudi), večina so bili slovenski priseljenci oz. njihovi potomci, veliko pa je bilo tudi Argentincev. Vseh štirih projekcij se je udeležilo tudi precej vabljenih gostov, med katerimi je bilo kar nekaj predstavnikov argentinskega ministrstva za zunanje zadeve (protokol in kultura), veleposlanici Avstrije in Hrvaške, predstavniki veleposlaništev Avstrije, BIH, Hrvaške, Litve, Malezije, Nigerije, Nizozemske, Romunije, Rusije, Srbije in Črne gore idr., častni konzul RS g. Herman Zupan z ženo, predstavniki slovenske skupnosti in celo predsednik prestižnega mednarodnega filmskega festivala, ki se marca vsako leto odvija v letoviškem mestu Mar del Plata in na katerem so bili slovenski filmi v preteklosti že prisotni. V Budimpešti so si septembra ogledali film Carmen, novembra pa v okviru Svetovnih dnevov slovenskega filma filme Z vzhoda, Ples v dežju, Kajmak in marmelada, Šelestenje (v sodelovanju s študentskim domom Eötvös collégium in veleposlaništvom RS). Februarja so pripravili proslavo kulturnega praznika in ogled filma Uglaševanje (v sodelovanju z veleposlaništvom RS), aprila projekcijo filma Varuh meje, konec aprila je bilo gostovanje piscev založbe Beletrina in njenega vodstva (Mojca Kumerdej, Lucija Stupica, Aleš Čar, Aleš Šteger, Andrej Ermenc Skubic, Igor Brlek, Gorazd Trušnovec) – o dogodku so poročali Delovi Književni listi; naslednjega dne je lektor Mladen Pavičić sodeloval pri pogovoru z njimi v literarni restavraciji Spinoza ház kot prevajalec (zapis pogovora dosegljiv v spletni literarni reviji Litera.hu – http://www.litera.hu/object.57e398a3-6e60-4000-a483-f1c9e098f263.ivy, še en dan kasneje spet kot prevajalec pri predstavitvi prevoda Pasjega tanga Aleša Čara na Knjižnem festivalu). Sredi maja so pripravili še projekcijo filma Do konca in naprej. V Bukarešti so študenti slovenisti s študenti drugih slovanskih jezikov pripravili novoletno srečanje. Pesmi slovenskih avtorjev, ki so govorile o novem letu, so prevedli tudi v romunščino. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega filma so organizirali slovenske filmske večere, na katerih so si ogledali filme Ples v dežju, Šelestenje, Kajmak in marmelada ter Z vzhoda. S študenti so prevedli povzetke o filmih in zgodovini slovenskega filma ter jih dodali brošuri, ki so jo dobili iz Slovenije. Na Dunaju so organizirali Svetovne dneve slovenskega filma, se udeležili jezikoslovne konference univerze v Gradcu, priredili poseben slovenistični simpozij ter se udeležili konference Ephras v Mariboru. V Gdansku se je sedem študentov pripravljalo na udeležbo na Slovenistični konferenci v Katovicah, na kateri so nastopili s kolegi z drugih poljskih univerz. Priredili so Svetovne dneve slovenskega filma, ki so bili zelo odmevni v lokalnih medijih Panorama Gdansk (TV), Radio Trojka, Gdansk, soorganizirali so Filmske torke skupaj z lektorji srbščine in hrvaščine. Z lektorico mag. Mašo Guštin so se v začetku septembra odpravili na sedemdnevno ekskurzijo po Sloveniji. V Gentu so organizirali projekt Svetovni dnevi slovenskega filma, konec aprila 2006 je lektor mag. Pavel Ocepek skupaj s študenti celotnega oddelka za tradicionalni slavistični dan pripravil gledališko predstavo Een held van onze tijd (Junak našega časa) po motivih istoimenskega romana Lermontova. Priredbo in dramatizacijo besedila je skupaj z lektorjevo pomočjo pripravil študent, lektor pa je gledališko predstavo režiral. Predstava je bila zelo odmevna na univerzi in v mestu Gent, saj si je v dveh večerih gledališki dogodek ogledalo več kot štiristo ljudi. Lektor je na željo prof. dr. Detreza zaradi sprememb pri uvajanju Bolonjskega procesa pripravil nove študijske programe za predmete: Sloveens I., Sloveens II. in Sloveens III. In sicer vsi trije programi izhajajo iz načel, ki jih za poučevanje jezika predpisuje European Framework. V Gradcu so organizirali Svetovne dneve slovenskega filma in filmske večere, literarna branja, večer ob božiču. Povabili so več gostujočih predavateljev: dr. Donalda F. Reindla, prof. dr. Irene Stramljič Breznik, prof. dr. Rade Cossutta. Pri organizaciji dobro sodelujejo z Društvom avstrijsko-slovenskega prijateljstva v Gradcu (literarna branja, literarni večeri). V Hamburgu je lektorica Monika Pemič v oktobru študente peljala na razstavo slovenskega slikarja Gašperja Jemca v Goethejevem inštitutu v Hamburgu, oktobra pa organizirala filmske večere v kinu Studio v Hamburgu, o čemer sta bila objavljena dva članka v osrednjih hamburških dnevnikih: Hamburger Morgenpost in Abendblatt. Filmske večere so popestrili z manjšo razstavo lutk, ki jih je iz starih slovenskih časopisov izdelala hamburška umetnica Luise Czerwonatis, slovenski publiki sicer znana kot scenografinja iger Trainspotting in Woyzeck v ljubljanski Drami, ter s prigrizkom, ki jim ga je podarila ambasada v Berlinu. Lektorica je sodelovala na kongresu Nacionalizacija umetnosti v Warburg Haus v Hamburgu z referatom Domovi za narod (Heime für die Nation). Warburg Haus predstavlja osrednjo hamburško ustanovo, v kateri se družijo znanstveniki vseh humanističnih smeri. V poletnem semestru so si ogledali več filmov, junija z nekaterimi študenti (kljub svetovnemu nogometnemu prvenstvu) obiskali razstavo slovenske arhitekture, ki je bila organizirana v okviru prireditve Architektursommer. Monika Pemič je s predavanjem Med deželno in slovensko identiteto sodelovala na 42. SSJLK, ob zaključku leta so priredili že tradicionalni večer slovenske kuhinje (jota in jabolčni zavitek). V Katovicah je lektor Andrej Šurla s sodelavci na univerzi pripravil dve organizacijsko zahtevni, a glede na odzive uspešni prireditvi. Konec oktobra so pripravili prvo študentsko Slovenistično konferenco na Poljskem, ki se je je z referati o sodobnih pojavih v slovenskem jeziku, literaturi, širši kulturi in družbi udeležilo nekaj nad 30 študentov slovenščine s štirih poljskih visokošolskih ustanov (Bielsko-Biała, Gdansk, Katovice, Lodž). Konferenco sta z izvrstnim literarno-glasbenim večerom dopolnila pisatelj Andrej Skubic in glasbenik Jani Kovačič (za svoj nastop sta se celo odpovedala honorarju). Konec junija je kinematograf Światowid v centru Katovic na pobudo našega lektorata in z našim tako organizacijskim kot praktično-izvedbenim sodelovanjem pripravil sedemdnevni pregled mlade slovenske kinematografije. Lektor je poskrbel za vzpostavitev sodelovanja s Filmskim skladom Republike Slovenije (ki se je izkazal z neverjetnim posluhom za naš projekt in brezplačno dostavil filmske kolute, študentje in dve doktorandki pa so vseh sedem filmov prevedli. Predstavitev dogodka je bil objavljena na internetni strani katoviškega kulturnega informatorja. Po besedah direktorja tega kinematografa je bil odziv več kot zgolj zadovoljiv, oba partnerja (kino in filmski sklad) pa sta zainteresirana za nadaljevanje projekta v naslednjem študijskem letu. Pripravili so tudi filmski projekt Centra za slovenščino na tujih univerzah. Za projekcijo štirih slovenskih filmov, s katerimi so na lektoratih praznovali stoto obletnico slovenskega filma, so pridobili multimedijsko predavalnico Inštituta za anglistiko, projekcije pa so bile solidno obiskane (kar je za slovenske filme na katoviški univerzi že kar običajno). Sodelovali so na na dveh tradicionalnih študentskih prireditvah – študentskem večeru in na večeru božičnih pesmi. V Katovicah sta po enkrat predavala tudi gostujoča profesorja z ljubljanske Filozofske fakultete. O sodobni slovenski literaturi je predavala prof. dr. Alojzija Zupan-Sosič, o kulturnih spomenikih Ljubljane pa prof. dr. Božidar Jezernik. V Krakovu je bila novembra 2005 priložnostna razstava del Daneta Zajca ob njegovi smrti (v vitrini oddelka za slavistiko), trajala je mesec in pol, opremljena z letaki z njegovo poezijo. Novembra so tudi organizirali filmske projekcije v okviru Svetovnih dnevov v Galeriji f5 v Krakovu, obiskovalce je pozdravil veleposlanik RS Jožef Drofenik. Projektu so dodali predavnje o slovenskem filmu ter kratke filme Črnordeče, Ketna za princa in Črepinjice. S projekcijami so nadaljevali tudi v letu 2006 in prikazali še Halgato. Maja je bil literarni večer pesnika Primoža Čučnika v študentskem klubu Pod jaszczurami. Njegovemu branju je sledilo pesniško tekmovanje, na katerem sta sodelovali dve študentki slovenskega lektorata, od katerih je ena osvojila drugo nagrado na tekmovanju. Predsednik tročlanske žirije je bil Primož Čučnik. Maja je lektorica Bojana Todorović v okviru Festivala znanosti krakovskih univerz in visokih šol, ki je potekal na Glavnem trgu v Krakovu, pripravila predstavitev Slovenije in slovenščine. Konec maja so priredili literarni večer pesnika Primoža Čučnika v klubu Lokator. Prevode Čučnikove poezije je bral eden od njegovih prevajalcev, pesnik Adam Wiedemann; branju je sledil pogovor. Literarni večer je bil dobro obiskan, prisotni so bili študentje in učitelji s slavistike, Primož Čučnik pa je podaril svoje pesniške zbirke slavistični knjižnici. Junija 2006 je državni dnevnik Dziennik Polski objavil lektoričin prevod kratkega slovenskega slovarčka v okviru akcije objavljanja osnovnih besednih zvez za poljske iskalce zaposlitve v tujini (pozdravi, vsakdanja komunikacija, fraze, ki so koristne pri iskanju zaposlitve v Sloveniji, prevod in razlaga kratic in fraz, ki se pojavljajo v zaposlitvenih oglasih). Na univerzi v Lizboni je lektorica Mateja Rozman skupaj s slovenskim veleposlaništvom organizirala več kulturnuih prireditev, med drugim tudi Svetovne dneve slovenskega filma, predavanje dr. Simone Škrabec Kocept srednje Evrope v 20. stoletju ter otvoritveni večer s slovensko poezijo ob slovansko-iberskem kongresu. V Lodžu so novembra v okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega filma pripravili filmski večer, decembra pa v okviru oddelka  gledališko predstavo za lodžke otroke. Uprizorili so slovanske pravljice. Aprila 2006 so na Fakulteti za ekonomijo in sociologijo (več prostora, boljša tehnična oprema ...) priredili slovenski dan. Pripravili so pokušino slovenskih narodnih jedi, predvajali film, glasbo, kratko predavanje o Sloveniji in prevajalski natečaj za goste. Odziv je bil precejšen, bilo je okoli 150 gostov. Prišla je tudi lokalna televizija, ki je pripravila kratko poročilo za novice. Lektor Aleksander Križ pripravlja skupaj z dr. Georgijem Minčevom in mag. Jankom Vujnovićem projekt Južnoslovanske pravljice. Študentje so prevedli izbrane pravljice v poljščino, izdaja je predvidena za naslednje leto. V Padovi so poleg projekcij slovenskih filmov v okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega filma organizirali oglede filmov še dodatno enkrat mesečno v organizaciji lektorice Barbare Iskra.  Ogledali so si 7 filmov: Sladke sanje, Pesnikov portret z dvojnikom, Na planincah, Babica gre na jug, Uglaševanje, Ljubljana je ljubljena in Slepa pega. S študenti 4. letnika so si ogledali še film Cvetje v jeseni, kratek film o Tavčarjevem življenju, film Skrivnosti Slovenije, dokumentarni film o Prešernu in njegovi Zdravljici ter posnetek intervjuja z Juretom Koširjem. Študentje so filmske večere precej redno obiskovali in tako spoznavali slovensko kulturo. Skupaj z lektorji iz Rima, Vidma in Trsta so izdali zbornik o študiju slovenščine na italijanskih univerzah. V začetku oktobra 2005 so z njim skupaj s študenti promovirali študij slovenščine. Na vseh pomembnejših točkah, kjer se zbirajo bodoči študentje, so delili naše zbornike, reklamni material in prospekte o Sloveniji ter tako skušali prepričati čim več študentov, da bi se odločili za študij slovenščine. Promocija je bila uspešna, saj se je v študijskem letu 2005/06 povečal vpis v 1. letnik. Aprila 2006 je na Slavističnem oddelku Univerze v Padovi s predavanjem o prevajanju La traduzione come mediazione linguistica e culturale gostovala doc. dr. Martina Ožbot z Oddelka za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavanja se je udeležilo okrog trideset študentov, profesorjev in drugih obiskovalcev. Lektorica v Parizu Saška Horvat je oktobra 2005 sodelovala na dvodnevnem sejmu jezikov v Toursu s predavanjem o pomenu slovenskega jezika po 1991 in imela dve učni uri slovenščine. Novembra so na INALCU pripravili 100.letnica slovenskega filma, januarja 2006 je lektorica sodelovala na štiridnevnem mednarodnem sejmu Expolangues. S kolegico s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in s študenti z Inalca so štiri dni uspešno predstavljali slovenski jezik, književnost in kulturo, imela pa je tudi konferenco o slovenskem jeziku in dve učni uri slovenščine. V Permu so pripravili prireditev Svetovni dnevi slovenskega filma, študenti pa so nastopili na Dnevu slovanskih kultur. Organizirali so študentske izmenjave in skupne izlete z gostujočimi slovenskimi študenti. V Pragi je bila oktobra 2005 promocija ob izidu Slovensko-lužiškega vestnika (urednik slovenist in sorabist Radek Čermák); izšla je tematska številka Jezik, literatura in kultura Benečije in Rezije. Februarja 2006 so pripravili javno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na Veleposlaništvu v Pragi. V Regensburgu je lektor Slavo Šerc v sodelovanju z oddelkom za zgodovino regensburške univerze v okviru njihove priprave na strokovno ekskurzijo v Slovenijo septembra 2006 izvedel predavanje z naslovom Slowenien – Sprache und Nation. V Sankt Peterburgu je lektorica Anna Bodrova organizirala Svetovne dneve slovenskega filma in skupaj z veleposlaništvom in s častnim konzulatom Republike Slovenije tudi Prešernov dan, prispevek o tem je objavil časopis Rosbalt. V Skopju je predstojnica katedre za slovenščino dr. Lidija Arizankovska pripravila predavanje o Francetu Prešernu ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Veleposlaništva R Slovenije v R Makedoniji in Slovenskega združenja Franceta Prešerna v Skopju. Maja so imeli Slovenski večer, na katerem so se predstavili študentje slovenskega jezika na Filološki fakulteti ,,Blaže Koneski" v Skopju z bogatim programom slovenske poezije in proze. Udeležili so se ga tudi člani Slovenskega veleposlaništva v Republiki Makedoniji, njegova ekscelenca Marjan Šiftar, člani slovenskega združenja France Prešeren v Skopju in drugi. Sodelovali so tudi pri projektu Svetovni dnevi slovenskega filma in med drugim prevedli brošuro o slovenskem filmu makedonščino. Lektorica slovenščine na Tokijski univerzi za tuje jezike v Tokiu mag. Jelisava Dobovšek Sethna je sodelovala na prireditvi Poezija Evropske unije (prevod poezije Tomaža Šalamuna) udeležila se je Simpozija Linguapax Asia (predavanji o slovenskih govornih skupnostih na Primorskem in o slovenskem šolstvu v Argentini), priredili pa so tudi Svetovne dneve slovenskega filma. Najvidnejša prireditev na lektoratu v Trstu so bili Svetovni dnevi slovenskega filma, ki so jih organizirali v okviru projekta STU. Potekali so po predvidenem načrtu, organizacijsko jih je podprl tudi Konzulat Republike Slovenije v Trstu. Na otvoritvi so udeležence pozdravili generalni konzul g. Jože Šušmelj, dekan Filozofske fakultete prof. dr. Stefano de Martino in prof. dr. Miran Košuta. O prireditvi so poročali tudi mediji (Primorski dnevnik, Radio Trst A). Posebna zahvala gre prof. dr. Miranu Košuti, ki se je zelo zavzel za uspešno realizacijo projekta. Na Filozofski fakulteti v Trstu so imeli pred začetkom predavanj utečeno vsakoletno javno predstavitev slovenističnega študija, ki je pomembna informacija tako za novovpisane študente kot za tiste, ki slovenščino že študirajo. O vsem je bila obveščena tudi širša javnost v članku, ki ga je objavil Primorski dnevnik pod naslovom Študij slovenistike ponuja bogato paleto možnosti. V Tübingenu so sodelovali pri projektu Svetovni dnevi slovenskega filma in organizirali tudi redne filmske večere, na katerih so gledali slovenske filme (www.uni-tuebingen.de/uni/nss/docs/slovenisch.html), ki so nam jih posodili na Filmskem skladu RS (Splav meduze, Norega se metek ogne, Oda Prešernu, kratke filme: BE, Kako se znebiti Mačota, Steklarski bluz, Kratka himna domovini, Okus krvi, Svobodna si, odloči se, Uglaševanje, Kekec, Ljubljana je ljubljena, Pod njenim oknom). Poleg tega so organzirali brucovanje študentov slovenščine in se srečali s študenti nemščine s FF, ki so obiskali Tübingen. Skupaj so si ogledali Trubarjevo cerkev. Študenti so pripravili in predstavili referate o Trubarju in znanih Slovencih v Nemčiji. V Varšavi so organizirali Svetovne dneve slovenskega filma, oba filmska večera sta bila zelo dobro obiskana, vsi filmi so imeli poljske podnapise, ki so jih prevedli študenti. Februarja 2006 so imeli literarni večer ob Prešernovem dnevu, na katerem so predstavili poezijo Franceta Prešerna in kratek, šaljiv amaterski film Povodni mož, ki so ga posneli študenti sami. Aprila 2006 je pet študentov obiskalo Slovenijo. Znanstveno ekskurzijo je sofinanciralo Društvo slavistov Univerze v Varšavi. Ekskurzija je bila nadaljevanje lani začetega kulturološkega projekta Slovenija in njeni sosedi. Študenti so zbirali tudi gradivo za proslavo ob 15-letnici osamosvojitve Slovenije. Film, ki so ga posneli v Sloveniji, nameravajo novembra predstaviti širši javnosti. Aprila 2006 je bila otvoritev razstave Slovenske gore, na kateri so bile v prostorih Inštituta za zahodno in južno slavistiko predstavljene fotografije Slovenije prof. dr. Zdzisława Darasza. V Zagrebu so organizirali Svetovne dneve slovenskega filma, spomladi pa prevajanje literarnih besedil 10 slovenskih avtorjev za projekt literarnega kluba Booksa iz Zagreba (predstavitev v oktobru 2006). Dobro sodelujejo tudi s Slovenskim domom v Zagrebu, kjer so jim prijazno odstopili prostor za projekcijo slovenskih filmov, študentje lahko uporabljajo njihovo knjižnico in prebirajo slovenske časopise.jekt Ne čakaj na maj se je marca 2006 odvil v treh delih. Kraj dogajanja je bilo Brno – Filozofska fakulteta in Galerija Podkrovi. Konec marca 2006 so pričakovali pisatelja Andreja E. Skubica in glasbenika Janija Kovačiča. Ker je prvi gostovanje odpovedal, je na dopoldansko srečanje s študenti na fakulteto prišel Jani Kovačič, ki je najprej povzel knjigo Oblike jezika, avtorja Andreja E. Skubica. Dan so zaključili z doživetim koncertom Janija Kovačiča v napolnjeni Galeriji Podkrovi. Prav tako marca 2006 so na Filozofski fakulteti Masarykove univerze gostili kar 50 študentov češčine z Univerze v Ljubljani. Zanje in za študente slovenščine na FF MU v Brnu sva s češko lektorico v Ljubljani Jano Šnytovo pripravili štiriurne jezikovne delavnice (igre za utrjevanje jezika, dramatizacija …). Delo so zaključili z bogato in zelo uspešno predstavitvijo skupin. Neponovljivemu srečanju je dala težo tudi gospa Tanja Virant z veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi, ki je pozdravila vse udeležence po skupinah ter idejo projekta. Odvijale so se delavnice za študente – prevajalska, literarno-glasbena in etnološka. Petr Mainuš je v prevajalski delavnici na začetku v obliki predavanja govoril o čeških prevodih slovenskih del, v nadaljevanju predstavil svoje izkušnje in skupaj s študenti prevedel zanimivo besedilo s »sočnim« besednim zakladom. V literarno-glasbeni delavnici je Tanja Tolar z izbrano sodobno slovensko poezijo preko interpretacij, ki so jih izoblikovali študenti, približala udeležencem delavnice slovensko poezijo in glasbo, tesno povezano z literaturo (Vlado Kreslin – Feri Lainšček, Dane Zajc – Janez Škof …). Libor Doležan se je v etnološki delavnici omejil na dve slovenski posebnosti, na kozolec in panjsko končnico. Po predstavitvi so se študenti lotili izdelave obojega. Teden dni kasneje je v študentski kavarni Domeček na Filozofski fakulteti sledila razstava nastalih izdelkov, ki je potrdila neše zadovoljstvo ob dogodkih. Projekt Ne čakaj na maj II je dal študentom nova spoznanja in znanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, za katera pri rednem študijskem delu velikokrat zmanjka časa. Neposredne izkušnje, ki si jih pridobijo študenti na tak način, pa pomenijo zlasti dodatno motivacijo za raziskovanje slovenščine v najširšem smislu. Študenti tretjega letnika slovenščine FF MU so maja 2006 pripravili v klubu Leitnerova večer slovenske poezije Orient Express in druga potovanja, na katerem so brali svoje prevode pesmi slovenskih avtorjev – Uroša Zupana, Alojza Ihana, Andraža Poliča. V Buenos Airesu so v okviru Svetovnih dni slovenskega filma organizirali projekcije štirih filmov, ki so jih s finančno pomočjo slovenskega veleposlaništva opremili s podnapisi v španskem jeziku. Večerov se je udeležilo

Sodelovanja s predstavništvi slovenskih podjetij je bilo bolj malo. Lektorji skušajo vzpostaviti povezave in vabijo na kulturne prireditve, ki jih organizirajo, tudi podjetja, vendar se ta le redko odzovejo. V Bratislavi sodelujejo s Krko in Kovintradom, ki podpirata njihove prireditve, v letu 2005/2006 pa so navezali tudi stike s Heliosom in KD-jem. V Brnu že več let zelo dobro poteka sodelovanje s češkim podjetjem Chedo, ki sodeluje s slovenskim podjetjem Helios in vsako leto lektoratu nameni sponzorski prispevek. Lektorica v Bukarešti je bila “posrednica” študentu Višje poslovne šole iz Slovenj Gradca, da je lahko opravljal trimesečno prakso v Gorenju v Bukarešti. V Katovicah je podjetje ETI-Polam eni študentki omogočilo udeležbo na poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (v zameno je potem nekaj časa delala zanje). Denar za udeležbo druge pa je – kot vsa zadnja leta – ponudila tudi Krka Polska.