Nacionalni pomen Centra

Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik

Oddelek za slovenistiko

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

 

 

 

 

 

Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je osrednja slovenska ustanova za področje slovenščine kot drugega/tujega jezika, programi Centra pa že od začetka svojega delovanja, tj. več kot štirideset let, kakovostno izpolnjujejo naloge in poslanstvo institucije nacionalnega pomena. Razvoj dejavnosti je bil še hitrejši po letu 1990, tj. po formalni ustanovitvi Centra, ko so se pod skupnim imenom združili obstoječi slovenistični programi in dejavnosti, povezani s posredovanjem znanja in vedenja o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi doma in v tujini.

 

Razvitost programov in dejavnosti Centra na državni ravni zagotavlja

 

 

Osnovno dejavnost Centra za slovenščino danes predstavljajo:

1. spodbujanje znanstvenega raziskovanja slovenskega jezika, književnosti in kulture doma in v tujini;

2. raziskovalno delo na področju slovenščine kot drugega/tujega jezika;

3. učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika doma, na tujih univerzah in v drugih središčih v tujini;

4. organizacija znanstvenih in strokovnih srečanj z domačo in mednarodno udeležbo;

5. preverjanje in certificiranje znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika;

6. izobraževanje učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika za različne ciljne skupine;

7. izdajanje znanstvenih in strokovnih del z naštetih področij ter spodbujanje strokovnega in aplikativnega dela na področju slovenistike.

 

Center je posebna enota Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, njegov razvoj pa je bil mogoč s sinergijami stalnega sodelovanja sodelavcev Centra in članov Oddelka za slovenistiko, ki je s svojim strokovnim sodelovanjem in povezavami pripomogel k razvoju posameznih dejavnosti Centra in stroke kot strokovnim zaledjem in s podporo Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani. Center s trenutno zaposlenimi desetimi strokovnimi delavci in 26 učitelji na tujih univerzah vodi predstojnik Centra, ki ga izmed habilitiranih slovenistov izbere Oddelek za slovenistiko in potrdi Senat Filozofske fakultete. Polovica zaposlenih na Centru je financiranih iz proračuna, druga polovica pa iz dejavnosti ali projektov.

 

Razvitost Centrovih dejavnosti, ki bodo s potrebno državno podporo še naprej zagotavljale konkurenčnost Slovenije na področju razvitosti infrastrukture nacionalnega jezika kot drugega ali tujega jezika med razvitimi državami, izpričujejo tudi spodaj navedeni podatki. 

 

– Potrebe po dejavnostih na področju infrastrukture jezikov držav se na področju Evropske unije stalno povečujejo tako v smislu poenotenja programov za poučevanje tujih jezikov, poenotenja ravni jezikovnega znanja in enotnega certificiranja znanja tujih jezikov kot tudi raziskovanja in mednarodnega sodelovanja v mrežah univerzitetnih študijev jezikov. Center je s podporo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter pod okriljem Sveta Evrope leta 2004 izdelal Sporazumevalni prag za slovenščino, v okviru projekta Socrates Lingua 2 pa so nastali Opisi ravni jezikovnega znanja in drugi dokumenti za poučevanje in testiranje slovenščine kot tujega jezika – oba projekta sta bila nagrajena z Evropskim jezikovnim priznanjem. Programi Centra se dejavno vključujejo v mednarodne povezave, zaposleni na Centru s svojimi delovnimi skupinami trenutno sodelujejo v petih Socratesovih projektih programov Evropske unije (Lingua 1 in 2, Grundtvig, Leonardo da Vinci).

 

– Razvoj metodike poučevanja, razvijanje in uvajanje novih tehnologij, t. i. kombiniranega učenja, npr. program Slovenščina na daljavo, in izobraževanje učiteljev slovenščine kot drugega ali tujega jezika za celotno vertikalo šolskega sistema je prav tako ena od prednostnih nalog Centra.

 

– Center je v okviru področja slovenščine kot tujega jezika sodeloval pri Nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki ga je pripravilo in ga koordinira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

 

– Vlada RS je leta 1994 imenovala Center za edino pristojno ustanovo za preverjanje znanja slovenščine kot tujega jezika (UL RS št. 47, 1994) za uradne potrebe, npr. za pridobitev državljanstva, opravljanje poklica, za potrebe univerzitetnega študija itd.

 

– V Resoluciji o odnosih s Slovenci po svetu (sprejeta 2002) je v točki 4.1 Center naveden kot glavni partner države pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika med Slovenci po svetu in v zamejstvu.

 

 

 

Dejavnosti Centra so danes povezane v sedem programov, in sicer:

 

 

Opisana organiziranost Centra zagotavlja stalno rast in razvoj dejavnosti na področju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Za boljšo povezanost z drugimi slovenskimi univerzami in zainteresiranimi institucijami pa bi bilo potrebno na Centru to področje vpeljati in predvideti osebo za strokovno koordinacijo.

 

Program Slovenščina na tujih univerzah (STU), ki skrbi za slovenistike in učitelje na tujih univerzah, se je z državno finančno podporo in kakovostnim delom zlasti v zadnjih petih letih izredno razvil glede kakovosti delovanja in razširitve dejavnosti tako po številu odprtih slovenistik kot tudi po načinu dela učiteljev, ki že dlje časa presega sam univerzitetni jezikovni pouk. Slovenistike se dejavno vključujejo v širšo mednarodno promocijo slovenskega jezika, literature in kulture, med drugim npr. s projekti Prevajanja slovenskih literarnih del (2004), Svetovni dnevi slovenskega filma (2005) in Svetovni dnevi slovenske literature (2006).

 

Rast programa STU ponazarjajo številke, saj je bilo leta 1994 v okviru programa zaposlenih 16 lektorjev, program pa je občasno podpiral in sodeloval s skupaj 29 tujimi univerzami, leta 2007 je na programu STU zaposlenih 26 učiteljev, od tega eden polovično, sodelovanje pa poteka z več kot 50 univerzami.

 

Program je tudi v svetu prepoznan kot institucija, ki zagotavlja potrebno infrastrukturo na področje poučevanja slovenščine na tujih univerzah. Zelo se je okrepila izobraževalna dejavnost za lektorje, tako z mesečnimi in letnimi izobraževalnimi seminarji kot tudi s hospitacijskim in mentorskim sistemom. Študij slovenščine kot drugega/tujega jezika je predviden v bolonjskem slovenističnem programu. Precej lektorjev ima tudi magistrski ali doktorski naziv, veliko jih je hkrati študentov podiplomskega študija.

 

Za omogočanje kvalitetnega dela programa slovenskih lektoratov v tujini je temeljno, da se strategija odpiranja in organiziranja koordinira na enem mestu, seveda ob usklajeni državni podpori in strategiji na nacionalni ravni – tako s slovenistikami na drugih slovenskih univerzah kot tudi z interesi države in s slovenskimi državnimi institucijami. Na podlagi skupnih izhodišč bo oblikovan tudi Pravilnik o izvajanju programa Slovenščina na tujih univerzah, ki bo urejal organiziranost in naloge programa ter delovanje učiteljev na tujih univerzah. Enako bi morali biti na ta način usklajeni tudi podpori države in financerja, zato bi bilo potrebno v sodelovanju z RS in drugimi zainteresiranimi institucijami izdelati strategijo delovanja glede potreb in nadaljnjega razvoja slovenistik na tujih univerzah ter predvideti pravne podlage.

 

Najstarejša, 43-letna Centrova prireditev je Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), ki je od svojega začetka ustvarjal zanimanje za slovenščino po svetu in združeval in povezoval tuje in domače znanstvenike in univerzitetne učitelje sloveniste. S tem poletnim srečanjem in povezavami, ki jih je ustvarjal, so se oblikovale tudi slovenistike na tujih univerzah in iz njega se je kasneje razvila tudi ugledna mednarodna znanstvena slovenistična prireditev Simpozij Obdobja.

 

Obe prireditvi sta trdno zasidrani v dejavnosti Slovenščina na tujih univerzah: iz študentov na tujih univerzah rastejo raziskovalci slovenskega življenja, preko Seminarja pa poteka navezava osebnih stikov s tujimi študenti, postdiplomanti, strokovnjaki in znanstveniki, zelo pomembno je tudi njihovo neposredno doživetje Slovenije. Strokovni interes slovenistike je od vsega začetka narekoval, da je simpozij Obdobja odprt za vso slovensko in mednarodno slovenistično humanistiko, kar dokazuje tudi vsebina 23 zajetnih zbornikov, ki so temeljna slovenistična in slavistična študijska literatura v mednarodnem merilu.

 

Program Tečaji slovenščine s svojimi sodelavci izvaja najrazličnejše vrste tečajev slovenščine kot tujega jezika, med najbolj odmevnimi in množičnimi prireditvami so Poletna šola, Zimska šola in Celoletna šola slovenskega jezika, ki se jih vsako leto udeležuje večje število najrazličnejših naslovnikov (zdaj več kot 1000), zaradi različnih motivov in potreb zainteresiranih za učenje slovenščine. V letu 2006 je Center organiziral tudi prvo Mladinsko poletno šolo in začel z izvajanjem ciljno-raziskovalnega projekta Slovenščina kot drugi jezik v slovenski osnovni šoli. Na ta način uresničuje cilj zagotoviti čim celovitejšo infrastrukturo za celotno šolsko vertikalo na področju učenja slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Med udeleženci tečajev in šol je vedno tudi precej Slovencev in njihovih potomcev iz tujine, zato je najbrž logično, da je v Resoluciji o odnosih s Slovenci po svetu (sprejeta 2002) v točki 4.1 Center za slovenščino naveden kot glavni partner države pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika med Slovenci po svetu in v zamejstvu.

 

Mobilnost študentov in tujih strokovnjakov je kompleksen proces, ki bi ga bilo treba vsaj v določenih točkah še dodatno podpreti. Center v okviru svojega programa Tečaji slovenščine v največji meri v Sloveniji izobražuje in pripravlja tuje študente za vpis na univerzo ali za (izmenjavni) študij na slovenskih univerzah in pri tem nudi podporo tudi drugim slovenskim univerzam. V prihodnjih letih se bo ta dejavnost po napovedih močno razširila v skladu s cilji Strategije Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih univerz, da se poveča število tujih študentov na slovenskih univerzah. Evropski izmenjavni okvir (Socrates Erasmus, Ceepus) omogoča semestrske izmenjave in tudi pripravljalni tečaj slovenščine, potrebe pa so večje, kot jih predvidevata sedanja infrastruktura in financiranje.

 

Pa drugi strani Center načrtuje tudi drugačne oblike širjenja slovenščine in slovenističnih vsebin. Ena pot je virtualna. Ciljno razvojni projekt Slovenščina na daljavo se je odprl za javnost junija 2006 in priskrbel osnovno infrastrukturo za učenje slovenščine prek interneta in študij slovenščine na daljavo, bodisi da se izvaja v obliki samoučenja ali z učiteljem mentorjem.

 

Vlada RS je leta 1994 imenovala Center za slovenščino za edino pristojno ustanovo za preverjanje znanja slovenščine kot tujega jezika (UL RS št. 47, 1994) za uradne potrebe, npr. za pridobitev državljanstva, opravljanje poklica, za potrebe univerzitetnega študija itd. Vso potrebno infrastrukturo za izvajanje preverjanja znanja slovenščine zagotavlja program Izpitni center, ki se dejavno vključuje tudi v mednarodne projekte in povezave – od leta 2000 je član evropskega združenja ustanov za jezikovno testiranje ALTE (Association of Language Testers in Europe).

 

Izobraževanje je povezovalna dejavnost vseh Centrovih programov, v okviru katere so organizirana redna usposabljanja Centrovih učiteljev v obliki krajših seminarjev, začetna in nadaljevalna usposabljanja za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, ki pomenijo kakovostno, specialistično usmerjeno nadgradnjo slovenistične izobrazbe. Poleg tega se izvajajo izobraževalni seminarji ter različne vrste usposabljanj za učitelje v slovenskih šolah, ki potrebujejo specifična znanja za poučevanje in lažjo integracijo otrok, katerih prvi jezik ni slovenščina, za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v zdomstvu in izseljenstvu, učitelje v slovenskem zamejstvu, izpraševalce na izpitih iz znanja slovenščine in vse druge, ki potrebujejo strokovna, pedagoška in didaktična znanja s področja slovenščine kot drugega/tujega jezika.

V okviru programa Založništvo izdaja Center znanstvene in strokovne publikacije z vseh področij svoje dejavnosti: zbornike prispevkov z znanstvenih in strokovnih srečanj (Simpozija Obdobja, Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture), priročnike za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter priročnike in učbenike za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika.

 

Glede na politično, družbeno in kulturno prihodnost Slovenije in slovenske jezikovne skupnosti, ki bo, kot kaže, zaznamovana z vse večjo odprtostjo in integrativnostjo, je Center kot ustanova, ki lahko z nadgradnjo sedanje razvejene dejavnosti še naprej učinkovito skrbi za svoje poslanstvo, nedvomno velikega nacionalnega pomena. Integriranost Centra v širše družbene procese in hkrati njegovo odprtost zagotavlja tudi njegova organiziranost s sveti posameznih dejavnosti, ki vključujejo predstavnike vseh zainteresiranih slovenskih ustanov. Centru pa je treba s stabilnim financiranjem in drugimi pravnimi podlagami omogočiti ustrezen okvir za nemoteno nadaljnje delovanje in strokovno rast.

 

                                                                                              Center za slovenščino

                                                                                              kot drugi/tuji jezik

                                              

 

April 2007