Simpozij Obdobja 29

SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST (1980-2010)

Ljubljana, 11.-13. november 2010

PRIJAVNICA    Navodila za oblikovanje besedila             English

Spoštovani,
 
vabimo vas, da se udeležite 29. mednarodnega simpozija Obdobja, ki bo potekal od 11. do 13. novembra 2010 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
 
29. slovenistični simpozij Obdobja ima tako kot njegovi predhodniki jasno začrtan cilj: kot osrednji slovenistični znanstveni sestanek združiti domače in tuje znanstvenike literarne vede in jezikoslovja, kritično premisliti njihove prispevke, predstavljene na plenarnih predavanjih in tematskih sekcijah, ter jih umestiti v širši kulturni in družbeni kontekst. Tokratni simpozij združuje starejši koncept Obdobij, ki so od 1979 naprej obravnavala knjižni jezik, literaturo in kulturo posameznih obdobij (npr. baroka, razsvetljenstva in romantike na Slovenskem) z novejšim konceptom po letu 1992, namenjenim znanstvenim metodam (npr. historizem) in jezikovnim ter literarnim zvrstem (npr. slovenska narečja ter slovenski sonet in roman).
 
Simpozij z naslovom Sodobna slovenska književnost (1980–2010) je posvečen najmanj raziskanemu področju slovenske literature – najnovejši slovenski literarni ustvarjalnosti od leta 1980 do 2010. Sodobna slovenska književnost zadnjih trideset let je sestavni del širšega obdobja sodobne slovenske književnosti, ki se je kot preplet različnih tokov, usmeritev, smeri, skupin, posameznikov in poetik začelo uveljavljati po letu 1945, najbolj zgoščeno pa po letu 1960. Ker je prav zadnja desetletja literarno ustvarjanje najbolj množično in že skoraj nepregledno, Obdobja 8 (1988) pa so pod naslovom Sodobnost že pregledala slovensko književnost od leta 1945 do 1980, se je smiselno posvetiti tistemu izseku sodobne slovenske književnosti, ki še ni bil sistematično znanstveno analiziran, tj. sodobni slovenski književnosti od leta 1980 do 2010. Zaradi nezaključenosti obravnavanega obdobja, pri nekaterih pojavih pa tudi zaradi pomanjkanja časovne razdalje, je bilo doslej nemogoče zapisati trdnejše določitve posameznih značilnosti sodobne slovenske književnosti, zato je 29. simpozij Obdobja odlična priložnost za prvo ali vnovično raziskavo predlaganih znanstvenih področij in tem.
 
Sodobna slovenska književnost zadnjih treh desetletij spada v širši družbeno-kulturni pojav, imenovan postmoderna, za katero je značilen literarni eklekticizem. Slovenska književnost na koncu 20. in začetku 21. stoletja torej ni enotno obdobje, saj v njem (so)obstajajo različne literarne smeri, npr. modernizem in postmodernizem, zaznamuje pa ga tudi sinkretizem zvrsti, vrst, žanrov, oblik, načinov, stilov in poetik, med katerimi v zadnjih letih prednjači realistična tehnika oz. metoda. Čeprav so nekatere literarne smeri postopoma uplahnile, se še vedno pojavljajo kot odsev različnih postopkov in tipičnih značilnosti, potopljene v rahljanje meja med kvalitetno (umetniško) in trivialno književnostjo ter oživljeno zanimanje za različne žanre, modele, obrazce in literarne učinke. Sodobno slovensko književnost od 1980 do 2010 lahko razumemo kot pester in nedokončan proces, na katerega so vplivali politični premiki in družbene preobrazbe, npr. osamosvojitev, nastanek nove države Slovenije, tranzicija, evropeizacija, globalizacija, digitalizacija in spletno mreženje. V zadnjem delu obdobja je narodnostna identiteta prepustila prednost osebni identiteti, vzniku t. i. nove emocionalnosti, prefiltrirane skozi duhovni spleen postmodernega subjekta, zagledanega v novoveški hedonizem. Kljub pestrosti različnih avtopoetik lahko prav novo emocionalnost razlagamo kot skupno določnico slovenske književnosti na prelomu tisočletja, ki ni povezana samo s konstrukcijo zasebnega v nasprotju s kolektivnim, ampak tudi z načinom in smerjo literarnega čustvovanja, do katerega so vzpostavljene ironična, cinična in parodična razdalja.
 
Raziskava sodobne slovenske književnosti se zaradi izpostavljenosti krajše časovne dolžine lahko zazdi enostavna in povsem pregledna, a je zaradi megalomanske produkcije in številnih novosti zadnjih tridesetih let precej zapletena in znanstveno izzivalna. Hibridizacija zvrsti, vrst, žanrov, stilov, modelov in oblik prinaša sodobna ali modificirana tradicionalna literarna dela, ki jih je treba osvetliti z različnih perspektiv ter literarnozgodovinske, literarnoteoretične, interpretativne in stilnoanalitične pristope obogatiti s sociološkimi, antropološkimi, kulturnozgodovinskimi in drugimi humanističnimi spoznanji. Ta spoznanja so še posebej zaželena pri pretresu pomena in vloge sodobne slovenske književnosti v današnjem času in v kontekstu svetovne književnosti, ko se vloga leposlovne literature povsod marginalizira, profil bralca leposlovja pa pretvarja v iskalca mrežnih informacij. Ker posameznik zaradi medijske konstrukcije realnosti še bolj mrzlično išče svojo lastno identiteto v literaturi, se sodobna slovenska književnost sprašuje tudi o razmerju med identiteto in drugostjo. Pri tem je zanimivo spet razmišljati o literarni aksiologiji oz. o različnih vrednotah, ki jih lahko ponuja samo še literatura, predvsem pa o določanju literarne kvalitete glede na kriterija literarnosti in trivialnosti.
 
Pri opazovanju celotne literarne komunikacije, ki poteka od avtorja preko literarnega izdelka do bralca, je v sodobni književnosti še posebej pomembno izpostaviti bralca in mu posvetiti več pozornosti. Teorija recepcije lahko pomaga odgovoriti na vprašanja, kot so: kdo je bralec sodobne slovenske književnosti, zakaj in kako bere, s katerimi pogoji je povezano njegovo razumevanje ter kako poteka sprejem literarnega dela skozi sprotno refleksijo sodobne književnosti. Bralcu je posvečeno posredovanje literarnega bogastva, ki se najbolj sistematično pretaka skozi institucionalno poučevanje. Poučevanje sodobne književnosti se razlikuje od poučevanja tradicionalne književnosti, zato bodo na simpoziju dobrodošli tudi prispevki o učinkovitih metodah branja, razlaganja in poučevanja sodobne slovenske književnosti. Ker se v današnjem času potrošništva in brezvestne svobode trgovine bolj poudarja literarna produkcija in manj literarna refleksija, spodbujamo ob tej priložnosti premislek o načinih in možnostih refleksije, vzporedne in zaporedne, sodobne slovenske književnosti, predvsem pa kritični premislek statusa literarnih revij, časopisov, oddaj in programov.
 
Preučevanje sodobne slovenske književnosti v bližnji preteklosti in sedanjosti je tesno povezano z analizo jezikovne in stilne podobe literarnih del. Posodobitve književnosti v tem obdobju namreč ne zajemajo samo vsebinskih in oblikovnih novosti, pač pa tudi jezikovne in stilne tipičnosti ali posebnosti. Opazovanje slogovnih prvin kot odraz jezikovne zmožnosti, poetike obdobja in posameznika ter strukturnih in tematsko-motivnih značilnosti besedila pomeni najbolj smiseln vstop v besedilo samo, prav tako kot analiza literarnega učinka opazovanih prvin. K celostni podobi književnosti pa naj prispeva tudi pregled večsmerne literarne komunikacije, tj. stanje prevodov sodobne slovenske književnosti v tuje jezike – ne samo analiza vloge in pomena sodobne slovenske književnosti v okviru slovanskih književnosti in širšega evropskega konteksta, ampak tudi njena prisotnost v obliki prevodov na zemljevidu svetovne literature.
 
29. slovenistični simpozij Obdobja z naslovom Sodobna slovenska književnost (1980–2010) si želi raziskati zvrsti, vrste in žanre sodobne slovenske književnosti, hkrati pa analizirati kulturno, družbenopolitično in duhovno-miselno obzorje, ki ga literatura odseva kot večplasten pojav, sooblikujoč osebno, kulturno in narodnostno identiteto.
 
Izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič
predsednica 29. simpozija Obdobja
 

PODROČJA IN TEME RAZISKOVANJA

  • Vloga in pomen sodobne slovenske književnosti kot prepleta različnih tokov, usmeritev, smeri, skupin, posameznikov in poetik od leta 1980 do 2010 v širšem družbenem in kulturnem kontekstu;
  • razmerje med osebno, narodnostno in kulturno identiteto v sodobni slovenski književnosti ter mesto književnosti v sodobni slovenski umetnosti;
  • stiki med sodobno slovensko književnostjo in ostalimi slovanskimi literaturi ter sodobna slovenska književnost v kontekstu svetovne literature;
  • zvrsti, vrste in žanri sodobne slovenske književnosti: v okviru treh osnovnih zvrsti (pesništvo, pripovedništvo, dramatika) raziskati literarne vrste, kot so sonet, pesem, kratka zgodba, roman, drama, komedija itn., in žanre, npr. potopisna kratka proza, antiutopični roman, radijska igra itn., ter njihovo hibridnost;
  • sodobna literarna besedila in drugi mediji, npr. uprizoritev drame, »predelava« besedila v radijsko igro ali filmski scenarij in uglasbitev literarnega dela;
  • recepcija, refleksija in vrednotenje sodobne slovenske književnosti;
  • poučevanje sodobne slovenske književnosti: načini, metode in principi poučevanja v osnovnošolskem, srednješolskem in višješolskem izobraževanju;
  • sodobna slovenska književnost zunaj meja Slovenije: ustvarjanje Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu kot temeljni in prvotni (in ne obrobni ali drugotni) del slovenske književnosti;
  • sodobna otroška in mladinska književnost v Sloveniji;
  • opazovanje slogovnih prvin v besedilih sodobne slovenske književnosti kot odraz jezikovne zmožnosti, poetike obdobja in posameznika ter strukturnih in tematsko-motivnih značilnosti besedila;
  • vloga in pomen prevodov sodobne slovenske književnosti v tuje jezike;
  • kritični premislek o pomenu in vlogi literarnih revij, časopisov, oddaj in programov;
  • založništvo, distribucija in promocija sodobne slovenske književnosti.

KRAJ SIMPOZIJA

Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 1. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.

PRIJAVA NA SIMPOZIJ IN ODDAJA REFERATA

Zbornik simpozijskih referatov bo tudi letos natisnjen pred simpozijem.
 
Prijava bo do 25. marca 2010 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 29, Prijavnica).
 
25. maj 2010 je rok za oddajo referata (6–10 strani oz. največ do 20.000 znakov s presledki, vključno z literaturo in opombami). Navodila za oblikovanje besedila boste referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bodo objavljena tudi na spletni strani simpozija.
 
Vsi prispevki bodo pred tiskom recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 21. julija 2010.
 
Končno verzijo referata bo treba oddati do 1. septembra 2010.
 
1. september 2010 je tudi rok za plačilo kotizacije.
 
Vljudno prosimo, da upoštevate navedene roke za prijavo in oddajo referata, saj elektronski sistem prijavljanja ne dovoljuje poznejših prijav in oddaj prispevkov.

KOTIZACIJA

Kotizacija za udeležbo z referatom znaša 60 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, natis prispevka, zbornik prispevkov, spremljevalni program, kosila in organizacijo prireditve. Po elektronski pošti vam bomo poslali račun, ki ga boste lahko plačali preko banke, pošte ali na blagajni Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani, vsak dan med 11.00 in 13.00, ob sredah tudi med 15.00 in 17.00.

PREDSTAVITEV REFERATA

Čas za predstavitev referata je omejen na 15 minut. Delovna jezika plenarnih zasedanj bosta slovenščina in angleščina, v tematskih sekcijah pa je po dogovoru z organizatorji možna raba tudi drugih jezikov. 

NAMESTITEV

Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. V prilogi so naslovi nekaterih ljubljanskih hotelov. Odbor simpozija ima na voljo omejena sredstva za plačilo namestitve, za katera lahko udeleženci iz tujine zaprosijo ob prijavi.

POMEMBNI DATUMI

  • Prijava na simpozij                                               25. marec 2010
  • Oddaja referata (6–10 strani)                                    25. maj 2010
  • Obvestilo o recenzentski oceni                                   21. julij 2010
  • Oddaja končne verzije referata                         1. september 2010
  • Plačilo kotizacije                                              1. september 2010
  • Simpozij                                                  11.–13. november 2010

Predsednica simpozija

Alojzija Zupan Sosič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Programski odbor

Tine Germ, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Niko Jež, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Zvonko Kovač, Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Zagreb
Boža Krakar Vogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Andrej Leben, Universität Wien, Philologisch-Kulturwissenschaftliche Fakultät
Katja Mihurko Poniž, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko
Irena Novak Popov, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Darja Pavlič, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Mateja Pezdirc Bartol, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Miha Pintarič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Julija A. Sozina, RAN, Institut slavianovedeniya, Moskva
, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Đurđa Strsoglavec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Bożena Tokarz, Uniwersytet Śląski, Instytut Filologii Słowiańskiej, Katovice

Organizacija simpozija

Tehnična urednica publikacij simpozija

HOTELI

Hotel Emonec**
Wolfova 12, Ljubljana
Spletna stran: www.hotel-emonec.com
Oddaljenost od Univerze: 5 min
 
Gostilna s prenočišči PRI MRAKU***
Rimska cesta 4, Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 421 96 00
Faks: +386 (0)1 421 96 55
Spletna stran: www.daj-dam.si
Oddaljenost od Univerze: 3–4 min
 
City Hotel Ljubljana***
Dalmatinova 15, Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 239 00 00
Faks: +386 (0)1 239 00 01
Spletna stran: www.cityhotel.si
Oddaljenost od Univerze: 15 min
 
Hotel Park***
Tabor 9, Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 300 25 00
Faks: +386 (0)1 433 05 46
Spletna stran: www.hotelpark.si
Oddaljenost od Univerze: 15–20 min
 
Hotel Slon****
Slovenska 34, Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 470 11 00
Faks: +386 (0)1 251 71 64
Spletna stran: www.hotelslon.com
Oddaljenost od Univerze: 5 min

 

Copyright | 2021 | centerslo.net

Izobraževanje Slovenščina na tujih univerzah Izpitni center Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Projekti Simpozij Obdobja Založništvo Tečaji slovenščine Center za Slovenščino Center za Slovenščino