Pravilnik o izvajanju izpitov

Na podlagi Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS, št. 47/94) in točke 3.2.1 PRILOGE III k PRAVILOM FILOZOFSKE FAKULTETE z dne 11. 12. 2002 sta Svet Izpitnega centra Centra za slovenščino kot drugi/ tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na svoji seji dne 11. 12. 2009 in Senat Filozofske fakultete na svoji seji dne 20. 1. 2010 sprejela

 

 

  

 

 

1. člen

 

Pravilnik o izvajanju izpitov in o kriterijih za izvajanje izpitov iz znanja slovenščine na osnovni, srednji in visoki ravni po javno veljavnem izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina za tujce, ki je bil sprejet z Odredbo ministra RS za šolstvo, znanost in šport (Ur. l. RS, št. 113/2000), urejajo:

· izvajanje in opravljanje izpitov,

· sodelovanje Izpitnega centra (v nadaljnjem besedilu IC) in zunanjih izvajalcev,

· zasnovo izpitov in ocenjevalna merila.

 

Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je vlada RS imenovala kot strokovno komisijo, pristojno za preverjanje znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS, št. 47/94). Izpitni center kot program Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, pristojen za navedeno področje, določa kriterije za opravljanje izpita iz znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika in izdaja ustrezna potrdila o tem znanju.

 

 

2. člen

 

Izpite iz znanja slovenščine na osnovni, srednji in visoki ravni po programu Slovenščina za tujce izvajajo:

· Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, organizacijsko – programska enota »Izpitni center (IC)«.

· organizacije, ki so vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje dejavnosti preverjanja znanja iz slovenščine kot drugega/tujega jezika (zunanji izvajalci) ter imajo z IC podpisano letno pogodbo o sodelovanju.

3. Izpitni roki

 

3. člen

 

Svet IC določi izpitne roke v koledarskem letu, in sicer najkasneje do 31. 12. tekočega leta za naslednje koledarsko leto.

 

Zunanji izvajalci lahko razpišejo en dodatni izpitni rok na leto po predhodnem soglasju z IC, in sicer najmanj 15 dni pred predvidenim datumom izpita.

 

Informacije o razpisanih izpitnih rokih IC javno objavi v informativni brošuri IC, na oglasnih mestih pri izvajalcih izpita (IC in zunanji izvajalci), v različnih medijih, na spletnih straneh itd. 

 

4. člen

 

Svet IC imenuje člane izpitnih komisij IC in zunanjih izvajalcev za izvajanje izpita iz znanja slovenščine na osnovni, srednji in visoki ravni.

 

Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik in en član izpitne komisije za izpite na osnovni ravni se imenujeta izmed pooblaščenih izpraševalcev, vpisanih v razvid izpraševalcev Izpitnega centra.

 

Za izvajanje izpitov na srednji in visoki ravni morajo biti vsi trije člani izpitne komisije pooblaščeni izpraševalci.

 

Posamezna komisija opravi v posameznem dnevu ustno preverjanje znanja največ 20 kandidatov.

  

5. člen

 

Izpit v posameznem roku se izvede, če so prijavljeni najmanj trije (3) kandidati.

 

Če se za posamezni izpitni rok prijavi več kandidatov, kolikor jih lahko preveri izpitna komisija v enem dnevu, izvajalec preverjanja znanja lahko razporedi opravljanje ustnega dela izpita na več zaporednih dni.

  

4. Prijave in odjave ter plačilo stroškov 

 

6. člen

 

Na izpit iz znanja slovenščine na osnovni, srednji in visoki ravni se lahko kandidat prijavi:

· osebno ali

· preko druge osebe.

 

Kandidat se prijavi k izpitu najkasneje 10 dni pred razpisanim izpitnim rokom. Prijava se opravi z izpolnitvijo obrazca prijavnice pri IC ali pri zunanjem izvajalcu. Ob prijavi kandidat prejme in zloženko z informacijami o izvedbi in poteku izpita.

 

Kandidat do izvedbe izpita plača stroške izpita in originalno potrdilo o plačilu predloži ob izvedbi izpita.

 

Stroški izpita so na IC in pri zunanjih izvajalcih enaki in vključujejo informativno zloženko, izvedbo izpita, spričevalo oz. poročilo o opravljanju izpita in stroške pošiljanja obvestil in drugih listin kandidatu. Višino stroškov izpita določi za posamezno koledarsko leto na predlog Sveta IC Upravni odbor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

  

7. člen

 

Kandidat se lahko odjavi od izpita najkasneje dva dni pred razpisanim izpitnim rokom. V tem primeru se mu že plačani stroški izpita v celoti vrnejo, po dogovoru s kandidatom pa se lahko upoštevajo kot plačilo za enega izmed naslednjih izpitnih rokov pri istem izvajalcu v obdobju 12 mesecev.

 

Če se kandidat odjavi od izpita po roku iz prejšnjega odstavka oziroma se ne odjavi in ne pride na izpit, nima pravice do vračila plačanih stroškov. Pooblaščena oseba izvajalca lahko v primeru utemeljenih razlogov na podlagi pisne utemeljitve kandidata odloči, da se kandidatu vrnejo plačani stroški za izpit oziroma upoštevajo za opravljanje izpita pri istem izvajalcu izpitov v enem od naslednjih rokov v obdobju 12 mesecev. 

 

Če se kandidat od izpita odjavi, v nobenem primeru ne more pristopiti k izpitu v istem izpitnem roku.

5. Izpitno gradivo 

 

8. člen

 

Izpitno gradivo se pripravlja v Izpitnem centru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

 

Gradiva, ki vsebujejo izpitna vprašanja, naloge, osebne podatke kandidatov in ocene so uradna tajnost. Označena morajo biti kot izpitna tajnost, stopnja tajnosti pa je »tajno«. 

 

Člani izpitnih komisij, delavci IC ter vse druge fizične ter pravne osebe, ki imajo dostop do izpitnega gradiva in osebnih podatkov kandidatov, so dolžni varovati izpitno tajnost in ravnati s podatki in gradivi v skladu s Pravili o zagotavljanju izpitne tajnosti, ki jih določi Svet IC. V ta namen podpišejo posebno izjavo o varovanju izpitne tajnosti, ki se hrani v IC.

 

Člani in druge fizične ter pravne osebe iz prejšnjega odstavka, ki ravnajo v nasprotju s tem pravilnikom in Pravili o zagotavljanju izpitne tajnosti, so odškodninsko in kazensko odgovorni. Člana izpitne komisije, ki krši izpitno tajnost, se takoj razreši. Delavcem, ki delajo za IC oziroma zunanjega izvajalca po pogodbi o zaposlitvi ali podjemni pogodbi, lahko v skladu z zakonom pogodba preneha.

 

Pakiranje, pošiljanje, prevzemanje in hranjenje izpitnega gradiva urejajo Pravila o zagotavljanju izpitne tajnosti.

 

 

 

 

9. člen

 

Izpiti iz znanja slovenščine na osnovni, srednji in visoki ravni so zasnovani v skladu z javno veljavnim programom Slovenščina za tujce, določenim z Odredbo ministra za šolstvo in šport (Ur. l. RS, št. 113/2000).

  

10. člen

 

Izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni sestavljajo naslednji enakovredni deli:

· Razumevanje zapisanih besedil,

 

Prvi trije deli so pisni, zadnji pa je ustni.

 

11. člen

 

Izpit iz znanja slovenščine na srednji ravni sestavljajo naslednji enakovredni deli:

· Razumevanje zapisanih besedil,

 

Prvi štirje deli so pisni, zadnji pa je ustni. Na ustni del izpita se kandidat pripravi vnaprej, in sicer izbere poljubno (konkretno) temo s svojega strokovnega ali interesnega področja in nanjo pripravi 5-minutno prezentacijo.

 

12. člen

 

Izpit iz znanja slovenščine na visoki ravni sestavljajo naslednji enakovredni deli:

· Razumevanje zapisanih besedil,

 

Prvi štirje deli so pisni, zadnji pa je ustni.

 

Kandidat ob prijavi izbira med naravoslovno in družboslovno usmeritvijo, pri čemer na prijavnici označi svojo izbiro. Usmeritev velja za oba produktivna dela izpita, in sicer za tvorjenje pisnega besedila (esej) in govorno sporazumevanje (prezentacija).

 

Ob prijavi za izpit na visoki ravni kandidat za ustni del izpita izžreba eno temo glede na izbrano naravoslovno ali družboslovno usmeritev (vse teme so objavljene na spletni strani IC). Kandidat se na ustni del izpita pripravi vnaprej, in sicer na izžrebano temo pripravi 5- do 7-minutno prezentacijo.

  

2. Izvedba izpita in izpitni red 

 

13. člen

 

Izpit se izvaja po standardiziranem postopku, ki ga določa javno veljavni izobraževalni program za odrasle Slovenščina za tujce in je natančneje pojasnjen v Navodilih za izpraševalce/ocenjevalce na izpitih iz znanja slovenščine.

 

14. člen

 

Kandidat za izpit iz znanja slovenščine na srednji in visoki ravni pred izpitom prejme pisno vabilo na izpit z natančnimi podatki o dnevu, uri in kraju izpita ter z informacijo o tem, kako naj se pripravi na ustni del izpita.

 

15. člen

 

Kandidat lahko pristopi k izpitu le, če svojo identiteto potrdi s potnim listom in predloži potrdilo o plačilu izpita. Le izjemoma, če tujec nima potnega lista, svojo identiteto lahko potrdi z drugim osebnim dokumentom s fotografijo, izdanim v R Sloveniji,. Če izvajalec izpita ali izpitna komisija dvomi o istovetnosti kandidata, ga prijavi pristojnemu organu; zunanji izvajalec o prijavi pisno obvesti IC.

 

 

K izpitu kandidat praviloma pristopi sam. IC lahko dovoli kandidatu spremljevalca v primeru, kot to določajo drugi zakoni oz. podzakonski akti, o čemer se med seboj dogovorijo kandidat, IC in zunanji izvajalec.

 

17. člen

 

V primeru, da kandidat ne pristopi k posameznemu delu izpita, komisija v zapisnik o izpitu zapiše, da kandidat k posameznemu delu izpita ni pristopil, v zapisniku o izpitu pa označi, da je kandidat za ta del izpita neocenjen in mu dodeli oceno izpita »ni opravil«.

 

18. člen

 

Po izvedenem izpitu eden od članov komisije izpolni zapisnik o izpitu na hrbtni strani prijavnice. Zapisnik vsebuje ime ustanove, v kateri je kandidat izpit opravljal, datum opravljanja posameznih delov izpita, oznako testa, število doseženih točk pri posameznih delih izpita in ocene posameznih delov izpita ter skupno oceno in navedbo imena in priimkov članov izpitne komisije.

 

Zapisnik podpišejo predsednik in člana komisije. Komisija lahko potek izpita pri posameznem kandidatu oziroma njegove ocene tudi komentira. Zapisnik mora biti opremljen z datumom in žigom zunanjega izvajalca.

 

Na izpitih pri zunanjih izvajalcih je lahko navzoč predstavnik Izpitnega centra.

  

a) Ustni del izpita 

 

19. člen

 

Ustni del izpita poteka individualno pred tričlansko izpitno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik izpitne komisije in dva člana.

 

V izpitni komisiji na izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni morata biti najmanj dva profesorja slovenskega jezika oz. diplomirana slovenista, ki sta vpisana v razvid pooblaščenih izpraševalcev IC, tretji pa je po sklepu Sveta IC lahko profesor katere druge smeri.

 

Pri izpitih na srednji in visoki ravni morajo biti vsi trije člani izpitne komisije pooblaščeni izpraševalci.

 

 

Kandidat za izpit na osnovni ravni neposredno pred ustnim delom izpita izbere eno od dveh slik in eno od pol z navodili za igro vlog, ki mu jih ponudi eden od članov izpitne komisije. Kandidat ima 10–15 minut časa, da se pripravi na ustni del izpita; pri tem si lahko na žigosan prazen list dela zapiske. Predsednik komisije vodi pogovor s kandidatom, drugi pooblaščeni izpraševalec v komisiji pa vodi zapisnik o ustnem delu izpita.

 

Kandidat po končanem ustnem delu izpita vrne komisiji slikovno gradivo in list za zapiske (uporabljen ali ne). 

 

Slikovno gradivo in pole z navodili za igre vlog se uporabljajo večkrat, zato kandidat po njih ne sme pisati ali jih poškodovati.                                                                    

 

21. člen

 

Kandidat se na ustni del izpita na srednji in visoki ravni pripravi vnaprej (gl. člena 11 in 12) in izpitni komisiji predstavi svojo temo v obliki prezentacije. Predsednik komisije vodi pogovor s kandidatom, druga dva člana komisije pa ločeno vodita vsak en zapisnik o ustnem delu izpita (po vtisu in analitično).

 

 

Če kandidat vabila na izpit iz znanja slovenščine na srednji in visoki ravni ne prejme tri dni pred izvedbo izpita, se je dolžan pri ustanovi, kjer je prijavljen na izpit, pozanimati o kraju in času izpita.

  

b) Pisni del izpita 

 

23. člen

 

Pri pisnem delu izpita, ki poteka skupinsko (vsi na izpitni rok prijavljeni kandidati izpit pišejo hkrati), je obvezno navzoč eden od članov komisije, ki je pooblaščeni izpraševalec in ki kandidatom pojasni potek izpita, predstavi izpitno gradivo in je prisoten v prostoru izvedbe izpita ves čas, ko kandidati opravljajo pisni del izpita ter spremlja kandidate ves čas reševanja pisnega dela izpita. Član komisije kandidate tudi opozori, da se bo za kandidata, ki bo kršil izpitni red, štelo, da izpita ni opravil.

 

Član komisije vodi zapisnik o poteku pisnega dela izpita na posebnem obrazcu, v katerega vpiše poleg podatkov o izvajalcu izpita, vrsti in času izpita, število prisotnih kandidatov, številko testa, začetek in konec izpita, vse morebitne kršitve tega pravilnika in opozorila kandidatom ter druge pomembnejše dogodke med trajanjem izpita. 

 

24. člen

 

Kandidati morajo upoštevati navodila prisotnega člana komisije za reševanje nalog, naloge morajo reševati samostojno, med seboj se ne smejo pogovarjati, uporabljajo lahko le dovoljene pripomočke in ne smejo motiti poteka izpita. Vsako odstopanje od navedenega ravnanja je kršitev tega pravilnika.

 

25. člen

 

Kandidati po izteku časa za reševanje nalog na pisnem delu izpita izročijo prisotnemu članu komisije izpolnjene in neizpolnjene izpitne pole in liste za zapiske (uporabljene in prazne). 

  

26. člen

 

Kandidata, ki pri pisnem delu izpita uporablja nedovoljene pripomočke ali prepisuje oziroma se pogovarja z drugimi kandidati, član izpitne komisije enkrat opozori na kršitev tega pravilnika ter vrsto kršitve in izrečeno opozorilo kandidatu vpiše v zapisnik o poteku izpita. Kandidata ponovno opozori, da se bo v primeru ponovne kršitve štelo, da izpita ni opravil. 

 

Če prvo opozorilo ne zadostuje in kandidat nadaljuje z nedovoljenim ravnanjem, ga član komisije ponovno opozori in mu izreče prepoved nadaljnjega opravljanja izpita. Član komisije kandidatu odvzame izpitno gradivo ter mu pojasni, da lahko ne glede na navedeno prepoved opravlja nadaljnje dele izpita, vendar pa se bo glede na navedeno prepoved štelo, da izpita ni opravil.

 

Izpitna komisija za ta del izpita na zapisniku o izpitu kandidata označi, da je kandidat za ta del izpita neocenjen in mu dodeli oceno izpita »ni opravil«.

  

 

27. člen

 

Kandidati, prosilci za slovensko državljanstvo, ki so nepismeni (pisno napoteni na IC ali k zunanjemu izvajalcu z Ministrstva za notranje zadeve RS), opravljajo izpit iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni po programu Slovenščina za tujce. IC izda kandidatu, ki izpit uspešno opravi, posebno potrdilo, neuspešnim kandidatom pa poročilo o opravljanju izpita.

 

K izpitu kandidat praviloma pristopi sam. V izjemnih primerih IC lahko dovoli kandidatu spremljevalca, o čemer se med seboj dogovorijo kandidat, IC in zunanji izvajalec.

 

Izpitni center kandidatu pošlje pisno vabilo o kraju in času izvedbe izpita. Če kandidat vabila ne prejme tri dni pred izvedbo izpita, se je dolžan pri ustanovi, kjer je prijavljen na izpit, pozanimati o kraju in času izpita.

 

Izpit iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni je poseben izpit, namenjen samo za kandidate s pomanjkljivo izobrazbo in nepismene kandidate za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva.

 

 

Za kandidate s posebnimi potrebami se izvajanje izpita ustrezno prilagodi. Zunanji izvajalci način opravljanja izpita predhodno uskladijo z IC.

 

III. IZVEDBA IZPITA PRI ZUNANJEM IZVAJALCU

 

29. člen

 

Zunanji izvajalec najmanj 8 dni pred razpisanim izpitnim rokom Izpitnemu centru po priporočeni pošti pošlje:

· seznam prijavljenih kandidatov, ki mora vsebovati naslednje podatke: imena in priimke kandidatov, datume rojstva in podatek o morebitnem številu ponavljanj izpita za posameznega kandidata;

· podatke o datumu, uri in kraju izpitnega roka ter imena in priimke članov izpitne komisije.

 

V primeru, da se posamezni kandidat odjavi od izpita po sporočilu seznama kandidatov IC, zunanji izvajalec nemudoma sporoči IC odjavo kandidata.

 

Izvajalec izpita ne sme sprejeti prijave oziroma uvrstiti na mesto odjavljenega kandidata ali na mesto kandidata, ki ne pride na izpit, novega oziroma kasneje prijavljenega kandidata.

 

V posebnih primerih (npr. bolezen izpraševalca) lahko na že razpisanem izpitnem roku v izpitni komisiji zunanjega izvajalca sodeluje pooblaščeni izpraševalec drugega zunanjega izvajalca. Obvestilo o spremembi člana izpitne komisije izvajalec izpita pošlje IC skupaj z izpitnim gradivom.

 

30. člen

 

IC pripravi in pošlje izvajalcu izpita toliko izvodov izpitnega gradiva za ustni in pisni del izpita, kolikor je prijavljenih kandidatov.

 

Pripravo in pošiljanje gradiva IC izvede v skladu s Pravili o zagotavljanju izpitne tajnosti.

 

 

31. člen

 

Pisni in ustni del izpita se ocenjujeta v skladu s pravili, ki jih določa program Slovenščina za tujce in ki so natančneje pojasnjena v Navodilih za izpraševalce/ocenjevalce na izpitih iz znanja slovenščine.

 

32. člen

 

Kandidat opravi izpit na osnovni ravni, če je pri vseh štirih delih izpita ocenjen pozitivno (pri vsakem delu doseže najmanj 60 % točk oz. dobi najmanj oceno zadovoljivo).

 

Izpita kandidat ne opravi v primeru, če katerokoli od treh izpitnih pol pri pisnem delu izpita pusti prazno oz. če pri ustnem delu izpita ne odgovarja na vprašanja oz. ne izvede izpitnih nalog.

 

33. člen

 

Kandidat opravi izpit iz znanja slovenščine na srednji in visoki ravni, če je pri vseh petih delih izpita ocenjen pozitivno (pri vsakem delu doseže najmanj 60 % točk oz. oceno zadovoljivo). 

 

Kandidat izpita ne opravi v primeru, če katerokoli od štirih izpitnih pol pri pisnem delu izpita pusti prazno. Kandidat izpita ne opravi tudi v primeru, če ni pripravljen na ustni del izpita, če napiše esej na neznano temo, torej temo, ki ni predmet izpita, in če na ustnem delu izpita na visoki ravni predstavi temo, ki ni njegova izžrebana tema.

  

34. člen

 

Spričevalo o opravljenem izpitu izda IC.

 

Spričevalo oziroma obvestilo o tem, da kandidat izpita ni opravil, pošlje kandidatu izvajalec izpita skupaj s poročilom o rezultatih pri posameznem delu izpita.

 

Izpitni center lahko na željo kandidata, ki dokaže svojo identiteto z ustreznim osebnim dokumentom ter plača stroške za izdajo, izda tudi dvojnik spričevala.

 

35. člen

 

Zunanji izvajalec najkasneje v roku 7 dni po izvedenih izpitih pošlje IC v pregled izpitno gradivo in zapisnik o opravljanju izpita za vsakega kandidata. Pooblaščeni izpraševalci, ki jih pooblasti IC, prejeto gradivo ponovno pregledajo in preverijo pravilnost ocene izpita ter po potrebi popravijo morebitne napake pri ocenjevanju (napačen izračun točk, odstotkov, ocene).

 

IC izda spričevala o opravljenih izpitih v posameznem izpitnem roku in jih pošlje zunanjemu izvajalcu najkasneje v 30 dneh po opravljenem izpitu.

 

Spričevala oziroma obvestila o opravljanju izpita izvajalec izpita pošlje kandidatu najkasneje v roku 10 dni po prejemu dokumentacije z IC po pošti s priporočeno pošiljko, lahko pa jih kandidatom izroči osebno ob dokazilu identitete (z ustreznim osebnim dokumentom) in potrditvijo prejema z lastnoročnim podpisom. Druga oseba lahko listino prevzame samo s pisnim pooblastilom kandidata, overjenim pri notarju.

 

 

 

36. člen

 

Kandidat lahko po prejemu spričevala oziroma obvestila o neopravljenem izpitu zahteva, da mu IC omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo in v način izračuna izpitne ocene. IC dovoli vpogled kandidatu po predhodnem dokazilu identitete kandidata z ustreznim osebnim dokumentom. Vpogled v izpitno dokumentacijo se lahko dovoli tudi drugi osebi, ki ima pisno pooblastilo kandidata, overjeno pri notarju. 

 

37. člen

 

Kandidat lahko v 30 dneh od prejema spričevala oz. obvestila o negativnem rezultatu pisno zahteva pisno utemeljitev svoje ocene.

 

Kandidat lahko vloži pisno pritožbo zoper izpitni postopek v primeru, če meni, da so bila pri izvedbi izpita kršena predpisana pravila postopka, ali v zvezi z oceno izpita.

 

Pisno pritožbo z utemeljitvijo zoper izpitni postopek lahko vloži v roku 30 dni od opravljanja izpita, zoper rezultat izpita pa v 30 dneh od prejema spričevala oziroma obvestila o negativnem rezultatu na izpitu. Pritožbo naslovi na pritožno komisijo IC na sedež IC. 

 

38. člen

 

Pritožna komisija odloči o pritožbi kandidata najkasneje v roku 30 dni od njenega prejema. Odločitev komisije je dokončna.

 

Pritožna komisija najprej preveri pravočasnost vložene pritožbe. Če je pritožba vložena pravočasno, pregleda dokumentacijo o opravljanju izpita kandidata in odloči o pritožbi na podlagi dokumentacije in morebitnega razgovora s kandidatom.

 

Pritožna komisija lahko na podlagi ugotovitev sprejme odločitev, da se pritožba kot neutemeljena zavrne, da se odpravi morebitna pisna oziroma številčna napaka ali kandidatu dovoli ponovno (brezplačno) opravljanje izpita.

 

Zoper odločitev pritožne komisije IC lahko kandidat vloži tožbo pri pristojnem upravnem sodišču.

 

39. člen

 

Kandidat, ki izpita ni opravil, ima možnost ponovnega opravljanja izpita. Izpitna komisija lahko kandidatu glede na dosežen rezultat pri izpitu odsvetuje opravljanje izpita na prvem naslednjem roku. 

 

 

Glede števila ponovnih opravljanj izpita ni omejitev. Vsako ponovno opravljanje izpita mora kandidat v celoti plačati. Izpit kandidat vedno opravlja v celoti; ni mogoče opravljati in/ali ponavljati samo enega dela izpita, razen v primeru, če gre za kandidata s posebnimi potrebami (gl. člen 28 tega Pravilnika).

  

 

 

41. člen

 

Podatki o rezultatih izpita se hranijo v arhivu IC trajno, rešene izpitne pole pa dve leti po opravljanju izpita.

 

Kandidat si dokumentacijo o izpitu lahko ogleda tudi po preteku roka za pritožbo po predhodnem dokazilu svoje identitete z ustreznim osebnim dokumentom. Vpogled v izpitno dokumentacijo se lahko dovoli tudi drugi osebi, ki ima pisno pooblastilo kandidata, overjeno pri notarju.

 

Vsi podatki o kandidatih in izpitih se hranijo na IC v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov in se jih lahko posreduje le z zakonom pooblaščeni organizaciji.

 

 

 

 

Pooblastilo za izvajanje izpitov iz znanja slovenščine na osnovni, srednji in visoki ravni lahko pridobi ustanova, ki ima status izobraževalne ustanove/izvaja izobraževalno dejavnost, ki je v razvidu ustanov izvajalk javno veljavnega programa Slovenščina za tujce in ima ustrezno strokovno usposobljen kader. Zunanji izvajalec z Izpitnim centrom Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik sklene letno pogodbo o sodelovanju.

 

Organizacija, ki izvaja izpite iz znanja slovenščine po programu Slovenščina za tujce, ne more izdajati nobenih dokumentov v zvezi z rezultati izpita (spričeval oziroma poročil).

 

 

43. člen

 

Izpitni center lahko izvajanje izpita iz znanja slovenščine na osnovni, srednji in visoki ravni s pisno pogodbo (pogodbo o sodelovanju) prenese na izobraževalno organizacijo, ki v skladu s predpisi izpolnjuje pogoje za izvajanje izpita (v nadaljnjem besedilu: zunanji izvajalec). O sklenitvi pogodbe o sodelovanju in o podaljšanju pogodbe odloči svet IC.

 

Pogodba med IC in zunanjim izvajalcem se sklene za eno leto in se lahko podaljša, če je bilo v preteklem letu izvedenih najmanj 20 izpitov. Izjemoma se pogodba podaljša v primeru, ko je bilo v enem letu izvedenih manj kot 20 izpitov, in sicer če kandidati nimajo možnosti opravljati izpita pri katerem drugem od zunanjih izvajalcev v okviru dnevne migracije.

 

Svet IC lahko razdre pogodbo o sodelovanju z zunanjim izvajalcem v primeru, če ugotovi:

· da zunanji izvajalec ali člani njegove izpitne komisije krši pravila o izvajanju izpitov, pravila o tajnosti izpitnega gradiva oziroma določbe pogodbe o sodelovanju;

· da člani izpitne komisije zunanjega izvajalca niso dokazali ustrezne strokovne usposobljenosti, ki jo za izvajalce določata program Slovenščina za tujce in Odredba ministra RS za šolstvo in šport (Ur. l. RS, št. 113/2000).

2. Pooblaščeni izpraševalci

 

44. člen

 

Izpraševalec na izpitu iz znanja slovenščine po programu Slovenščina za tujce (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izpraševalec) je lahko profesor slovenščine oziroma diplomirani slovenist.

 

Status pooblaščenega izpraševalca podeli svet IC za eno leto, po tem, ko je ta dokazal ustrezno strokovno izobrazbo in se je udeležil obveznega začetnega (16-urnega) strokovnega usposabljanja za izpraševalce in ocenjevalce na izpitih iz znanja slovenščine na osnovni, srednji oz. visoki ravni. Za vsako raven je potrebno posebno strokovno usposabljanje. Status pooblaščenega izpraševalca se lahko podaljša za naslednje leto pod pogojem, da kandidat dokaže, da se je v obdobju zadnjih treh let udeležil izobraževanja, kjer se je strokovno usposobil za izvajanje izpitov iz znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika v obsegu vsaj 16 ur, in da je seznanjen z morebitnimi novostmi v zvezi z izpitnim in ocenjevalnim postopkom. Status se izpraševalcu podaljša ob sklenitvi pogodbe o sodelovanju med IC in zunanjim izvajalcem.

 

Izpraševalci so vpisani v letno pogodbo o sodelovanju med IC in zunanjim izvajalcem, ob dogovoru z IC, pa lahko sodelujejo na izpitih iz znanja slovenščine tudi pri kakem drugem zunanjem izvajalcu.

 

Če pooblaščeni izpraševalec ne more dokazati svoje strokovne usposobljenosti iz prejšnjih odstavkov, če pri ocenjevanju bistveno odstopa od dogovorjenih meril, če ne varuje izpitne tajnosti in ne upošteva drugih določil, mu lahko IC odvzame pooblastilo izpraševalca (ga razreši) oz. ga zbriše iz razvida pooblaščenih izpraševalcev.

 

Če razrešeni izpraševalec pridobi ustrezna znanja iz prejšnjih odstavkov, se ga lahko ponovno vpiše v razvid.

 

Podrobnejši pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega izpraševalca so določeni s programom Slovenščina za tujce in z Odredbo ministra RS za šolstvo in šport, objavljeno v Uradnem listu RS št. 113/2000.

 

IC vodi razvid pooblaščenih izpraševalcev.

 

VIII. KONČNA DOLOČBA

45. člen

 

Ta pravilnik prične veljati, ko ga sprejme Svet IC in potrdi Senat FF UL.

 

 

V Ljubljani, 20. 1. 2010

 

 

Dekan FF

red. prof. dr. Valentin Bucik